Veliko tveganj, a še več likvidnosti

Zdaj je že povsem jasno, da vstopamo v obdobje, v katerem bodo visoki državni dolgovi razvitih držav in vsaj delna deglobalizacija podpirali vztrajno inflacijo ter oblikovali tržne razmere. Hkrati bodo demografski izzivi in priseljevanje v teh državah zahtevali prilagoditve gospodarske in socialne politike. Skratka, ko se tveganja kopičijo, likvidnost ustvarja priložnosti in v takšnem okolju bodo tako aktivni upravljavci kot produkti individualnega upravljanja premoženja v borznoposredniških hišah z razpršitvijo po sektorjih in regijah imeli precej več možnosti za uspeh kot pasivni indeksni pristopi.

izbarni indeksi Foto Zx Igd

Če pogled usmerimo v sedanjost, vidimo, da so dobički podjetij v S&P500 v drugem četrtletju 2025 narasli za 12 odstotkov v primerjavi z letom prej. Napovedi do konca leta kažejo na dodatno rast, za leto 2026 pa so pričakovane rasti prav tako nad desetimi odstotki. To ob nižanju obrestnih mer v septembru, ki ga je napovedal Fed, že danes ustvarja močno podporo za nadaljnjo rast globalnega delniškega trga.

Kitajska peša, Evropa pa je ranljiva

A pri tem velja opozoriti tudi na tveganja. Geopolitične napetosti in trgovinske vojne lahko hitro načnejo zaupanje vlagateljev, vztrajna inflacija pa bi centralne banke lahko prisilila v previdnejše zniževanje obrestnih mer. Visoki javni dolgovi pomenijo večjo občutljivost obvezniških trgov na presenečenja, kitajska nepremičninska kriza in šibka potrošnja pa ostajata globalni neznanki. Kitajska se sooča z vidnim ohlajanjem gospodarstva. Slab izvoz, ki je bil v zadnjem letu eden ključnih motorjev rasti, ter skrb vzbujajoči signali na trgu dela nakazujejo na poglabljanje težav. Čeprav se zaradi šibkejših kazalnikov krepi pričakovanje novih spodbujevalnih ukrepov, dosedanje izkušnje kažejo, da tovrstne intervencije ne zmorejo zagotoviti trajnejšega preobrata in da se kitajsko gospodarstvo sooča s strukturno omejitvijo potenciala za rast.

FOTO: Jožže Suhadolnik

Skratka, Kitajska peša, Evropa je ranljiva, globalno pa ostaja odprto vprašanje, ali je Trumpov mandat pospešil trajno gospodarsko in geopolitično fragmentacijo, ob tem da je monetarna politika v ZDA čedalje bolj podvržena politiki.

Kljub izpostavljenim tveganjem pa ostaja pomembno dejstvo, da je na trgih še vedno ogromno likvidnosti. V denarnih skladih v ZDA je zbranih rekordno veliko sredstev, ki vlagateljem ob trenutnih donosih služijo kot varno parkirišče. Toda z nadaljnjim zniževanjem obrestnih mer se bo privlačnost teh skladov zmanjševala, kar pomeni, da se bo del tega kapitala postopoma selil v bolj tvegane naložbe, torej iz obvezniških v delniške trge. To ustvarja dodatno podporo za rast tečajev, saj bo lahko ob ugodnih makro razmerah priliv svežega kapitala v delnice lahko precejšen.