PORTOROŽ – Na morju pred Jadralnim klubom Pirat Portorož se je 5. aprila zaključila 32. Sailing Point Velikonočna regata, ena največjih mladinskih jadralnih prireditev v Evropi. V štirih dneh je nastopilo 499 jadralcev iz 15 držav. V sosednjem zalivu v Izoli so prav tako podelili medalje na že 37. Sping cup regati z 200 jadralci v prehodnih mladinskih olimpijskih razredih. Razmere so bile izrazito kontrastne: prvi dan burja s sunki do 27 vozlov, v nedeljo maestral, ki je komaj dosegal 7 vozlov. To je okvir. A zgodba se začne drugje.
ŠPORT: ko veter odloča, kdo si

Med burjo in maestralom: Portorož ponuja razmere, v katerih se mladi jadralci učijo prilagajanja – ključne veščine vrhunskega jadranja. Foto: Petra Kovič
Regato smo spremljali s startne barke – prostoru, kjer ni navijanja, temveč odločitve. Ob meni
Eldina Domazet, generalna sekretarka Jadralne zveze Slovenije, ob njej tudi mama slovenskega zmagovalca in aktualnega svetovnega podprvaka, malo naprej
Marjan Matevljič, nekdanji predsednik kluba, in v bližini
Mitja Margon, nekdanji olimpijec in danes predsednik Jadralnega kluba Pirat Portorož.

Marina v večernih urah – prizorišče, kjer se športni dogodek prepleta z lokalnim življenjem in turizmom izven glavne sezone. FOTO: Jadralna zveza Slovenije
Prvi dan je bil brutalen. Burja s sunki do 27 vozlov je razgalila vse: znanje, pogum, refleks. Glavni regatni uradnik
Bojan Gale, ki predvsem skrbi, da regata poteka po pravilih, varno in pravično za vse tekmovalce, je dejal, da so otroci v teh razmerah junaki. In to ni fraza. Potem pa preobrat. Veter pade. Velikonočna nedelja podari skoraj praznično milino. Največ do 7 vozlov.
Razlike izginejo. Ko imaš 27 vozlov, zmaga moč. Ko jih imaš sedem, zmaga razmislek, dovršenost znanja in taktika. In to sta – brez pretiravanja – dva različna športa.
SISTEM: kar drži regato skupaj

Eldina Domazet, sekretarka Jadralna zveza Slovenije, poudarja pomen klubov, prostovoljstva in mednarodne vpetosti Velikonočne regate v Portorožu. Foto: Petra Kovič
A Velikonočna regata ni le športni dogodek. "To je del dolgoletne jadralske tradicije in skupnosti, ki povezuje države iz našega zaledja – Madžarska, Avstrija, Poljska, Slovaška. To je za njih ‘naše morje’," pravi Eldina Domazet. Regata je del širšega sistema, ki ga pogosto spregledamo. Podobno živahno je tudi v sosednjem, izolskem zalivu, kjer na regati Spring Cup 37 v organizaciji JK Burja skoraj 200 jadrnic v mladinskih prehodnih razredih ILCA 7, ILCA 6, ILCA 4 in 420, potrjuje, da so velikonočni prazniki na slovenski obali postali eno najpomembnejših spomladanskih jadralskih srečanj v tem delu Evrope.
"Ta razvoj temelji na prostovoljnem delu naših klubov," poudarja. "Za vsak tak dogodek je potrebnih okoli 50 ljudi in ogromno prostovoljnih ur. Skoraj nihče ni profesionalec." Radi govorimo o talentih. Manj radi o infrastrukturi, ki jih omogoča. To je model, ki deluje – a tudi model, ki je krhek.
VPLIV: več kot šport

Med burjo in maestralom: Portorož ponuja razmere, v katerih se mladi jadralci učijo prilagajanja – ključne veščine vrhunskega jadranja. Foto: Petra Kovič
Po nekaj urah na morju bi se zgodba lahko končala z rezultati. A se ne bi smela.»To so kompleksni sistemi ljudi, dela in sodelovanja. Če bi ga merili s satelitskim računom, bi hitro videli, koliko dejansko prinese,« pravi Domazetova. Ne gre le za 499 otrok v Portorožu in 200 v Izoli. Z njimi pridejo družine, trenerji, spremljevalci. Pridejo prej, ostanejo po regati, bivajo, jedo, trošijo. "To ima močan učinek na lokalni turizem. Hoteli, gostinci, ponudniki – vsi so vključeni. To je povezana zgodba." Regata tako postane tudi gospodarski dogodek, ki pomembno prispeva k življenju destinacije izven glavne turistične sezone.
ZGODBA: rezultat in tisto, kar ostane

Jadranje v šibkem vetru zahteva natančno taktiko in občutek – razmere, ki so zaznamovale zaključni dan regate. Foto V
Skupni zmagovalec je že drugo leto zapored postal Mihael Zobec iz Jadralnega kluba Olimpic Izola. »Imamo izjemen talent iz Izole, iz kluba, ki sistematično gradi zgodbo. To ni naključje. To je rezultat dolgoročnega dela in jasne vizije,« pravi Domazetova. Drugo mesto je osvojil Nemec Jonny Seekamp, tretje Švicar Elliot Novara. Med dekleti je zmagala Italijanka Guia Legisa, sledili sta ji Turkinja Irem Arkun in Avstrijka Maria Waltersdorfer.A vrhunec dogajanja ni bil le na morju. Na zaključni podelitvi je Avstrijka Katharina Breitenstein v velikonočnem jajčku našla zlato piščalko – in z njo osvojila novo jadrnico Optimist.Ob tem je regata ponudila tudi spremljevalni program z okoljsko noto – čistilne akcije, izobraževalne delavnice in sodelovanja z organizacijami, kot sta YouSea in Morigenos.
Intervju:
Mihael Zobec, zmagovalec Velikonočne regate in aktualni svetovni podprvak iz jadralec iz Jadralni klub Olimpic Izola.
Danes si zmagovalec. Kaj ti pomeni ta zmaga?
Danes sem zmagovalec Velikonočne regate, že drugič zapored. Na to sem zelo ponosen, tako kot tudi na naslov svetovnega podprvaka iz leta 2023, ki je bil prav tako dosežen tukaj v Portorožu.
Kaj občutiš, ko si na morju? Zakaj jadranje?
Pri jadranju čutim svobodo. Zelo rad tekmujem, rad imam morje in veter. To je nekaj posebnega.
Je jadranje zahteven šport?
Zelo. Ne samo fizično – veliko je razmišljanja. Ves čas se odločaš, kam iti, kdaj narediti obrat, kako reagirati na veter.
Katera znanja so ključna?
Treba je poznati veter, obvladati tehnike jadranja v različnih pogojih – močan, šibek, srednji veter, valovi. Veliko je različnih pristopov in vsak jadralec razvije svoj stil.
Kako dolgo že jadraš?
Začel sem pred petimi ali šestimi leti, ko sem se vpisal v tečaj jadranja. Pobudniki so bili starši.
Kako usklajuješ šolo in šport?
Ker pogosto manjkam, si sproti prepišem snov, ki mi jo pošljejo sošolci. Za zdaj še gre.
S kom največkrat potuješ na regate?
Večinoma s trenerjem. Veliko sem bil tudi na Malti, kjer sem bival pri prijateljih.
Kakšne so tvoje ambicije?
Rad bi nastopil na olimpijskih igrah. Do tja je še dolga pot, ampak to je cilj.
Imaš kakšnega vzornika?
Ne bi rekel, da imam enega idola. V Sloveniji pa zelo cenim jadralce, kot sta Dušan Puh in Vasilij Žbogar.
Kaj je ključno za uspeh na regati?
Štart. To je mogoče 80 odstotkov regate. Če dobro štartaš, imaš vse možnosti odprte. Potem pa še branje vetra, izbira strani in hitrost.
Kako si doživel letošnjo Velikonočno regato?
Prvi dan je bil močan veter, kar je super, ker ga v Sloveniji ni veliko. Je pa tudi veliko obračalo, tako da je bilo včasih kar nekaj sreče.
Kako razmišljaš o konkurenci?
Brez konkurence nima smisla jadrati. Več ko nas je, boljše je – tako se največ naučimo.
Kaj se ti dogaja v glavi med plovom?
Med regato sem zelo zbran. Med plovi pa se sprostimo, pogovarjamo, malo nasmejimo.
In še praktično vprašanje – kako zdržite več ur na vodi, v mislih imam lulanje in podobno (smeh)?
V neoprenu imamo rešitev za to. Posebno odprtino. Ni tako zapleteno, kot se zdi. (smeh)

Mihael Zobec, aktualni svetovni podprvak, s ponovljeno zmago potrjuje status enega najperspektivnejših mladih jadralcev. Foto: Petra Kovič Foto Kovič
Nevidni kapital
Obstaja pa še ena plast. "To je gostoljubje. Izkušnja. Spomini. Tukaj se pletejo najmočnejše vezi," pravi Eldina Domazet.Linolada palačinke in dolge vrste otrok. Skupni dnevi. Prve mednarodne izkušnje. "Ko ti otroci odrastejo, se vrnejo kot vrhunski športniki, trenerji... In nekoč morda na isto regato pripeljejo še svoje otroke, bodisi zaradi jadranja bodisi zaradi spominov. Prav v tem je prava vrednost takših dogodkov." To je kapital, ki ga ni mogoče izmeriti – a dolgoročno odloča.
Kaj ostane, ko veter pade

Jadralec in predsednik jadralnega kluba Pirat iz Portoroža, Mitja Margon. Kmalu bo gost podkasta Supermoč. Foto: Petra Kovič
Skoraj 500 otrok iz 15 držav. Regatni odbor, ki zna delovati tudi brez vetra. Klubi, ki razumejo proces. In sistem, ki ga prepogosto jemljemo kot samoumevnega. Zato Portorož in Izola nista pomembna zaradi ene regate. Pomembna sta, ker pokažeta, kako sistem deluje – in kako hitro bi se lahko sesul, če bi ga vodili napačni ljudje. Kot poudarja
Mitja Margon iz JK Pirat: "Zadovoljni smo z izkupičkom plovov, ki ga je številčna flota odjadrala zahvaljujoč izjemnemu delu regatnega odbora. Posebna zahvala gre prostovoljcem, ki omogočajo, da dogodek poteka na vrhunskem nivoju." In morda je to edina resna lekcija te regate. Ne gre za burjo. Ne za maestral. Ne za rezultate. Gre za to, kdo stoji na barki – v 27 vozilih in tudi, ko veter pade.
Jadralcu Mitji Margonu boste lahko kmalu prisluhnlili tudi v podkastu Supermoč.
Komentarji