Velimir Bole preračunal posledice antikorona megazakona
Po realističnem scenariju bi država morala banke podpreti z 1,7 milijarde evrov.
Odpri galerijo
Poslanci bodo v četrtek po napovedih z nekaj popravki potrdili zakon za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo oziroma tako imenovani megazakon. FOTO: Dejan Javornik
Ljubljana – Velimir Bole je analiziral posledice megazakona in opozoril, da bi bilo treba določene ukrepe spremeniti. Gre za odpis davka na dobiček in dohodnine ter odlog servisa kreditov, saj po nepotrebnem povečujeta bruto in neto zadolženost države.
Tekst je v celoti dostopen tukaj
Poslanci bodo v četrtek po napovedih z nekaj popravki potrdili zakon za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo oziroma tako imenovani megazakon. Ta predvideva, da bo država v ekonomijo vbrizgala 2,9 milijarde evrov, predvsem v obliki odpisa prispevkov, nadomestila plač in garancij. Mag. Velimir Bole z Ekonomskega inštituta EIPF je opravil preračun posledic za gospodarstvo. Upošteval je zakon o interventnem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev in megazakon. Vlada je napovedala še nove ukrepe, predvsem na področju likvidnosti, ki naj bi jih pripravili v dveh tednih. Ti v analizi niso zajeti, Bole pa je opozoril, da so zelo pomembni.
Preberite tudi: Hrvaška mobilizirala hotel v slovenski lasti
»V ugodnem primeru bi banke imele zaradi odlaganja servisiranja kreditov upravičenim kreditojemalcem likvidnostni izpad približno 200 milijonov evrov ter primanjkljaj kapitala okoli 16 odstotkov, torej približno 800 milijonov evrov. V bolj realističnem primeru, če upoštevamo posledice velikega padca aktivnosti v drugem četrtletju (okoli 20 odstotkov), bi bil ustrezen likvidnostni izpad bank okoli 430 milijonov ter primanjkljaj kapitala skoraj 1,7 milijarde evrov. Zaradi zakonske spremembe pogojev poslovanja bank bi torej država morala bankam nadomestiti ustrezen izpad vsaj v višini 1,7 milijarde evrov, in to 430 milijonov (zaradi izpada likvidnosti) takoj z vplačilom, preostalo pa lahko tudi kasneje na poziv. Zakonski paket predpostavlja tudi kreditno poroštvo za del odloženega vračila kreditov. Za podjetja, ki so blokirana zaradi administrativnih ukrepov države, in za gospodinjstva bi kreditno poroštvo pokrivalo polovico odloženih kreditnih obveznosti v letu 2020, za preostale kreditojemalce, ki jim je odloženo servisiranje kreditov, pa četrtino servisa kredita v letu 2020. V zakonu predvideni obseg garancij naj ne bi presegel 200 milijonov,« je ocenil Bole. Znesek za podporo bankam je treba prišteti k 2,9 milijarde evrov, kar pomeni, da bo intervencija državo stala 3,3 milijarde evrov v obliki plačil in 1,44 milijarde v obliki poroštev.
»Usmerjenost zakonskega paketa v podpiranje likvidnostnih težav, ki bi nastale zaradi odlaganja kreditov, je v veliki meri zgrešena. Likvidnostne težave, ki jih bodo povzročile administrativne omejitve mobilnosti in socialnega mreženja prebivalstva ter zaradi koronavirusa poslabšani eksterni pogoji poslovanja, bodo namreč v neprimerno (za približno desetkrat) večji meri izvirale iz zmanjšanja tekočega poslovanja (prihodkov) kot iz servisa zatečenih kreditov,« je zapisal Velimir Bole in dodal: »Kljub predvidenim neposrednim fiskalnim ukrepom in odlaganju kreditnih obveznosti v letošnjem letu bodo torej administrativni ukrepi proti širjenju epidemije povzročili dodaten likvidnostni primanjkljaj podjetij v obsegu več kot treh milijard evrov. Čeprav gre za zelo velik manko, se zakonski paket tega problema neposredno sploh ne dotakne,« je zapisal Bole.
»Odlog servisa kreditov in ustrezna garancijska shema sta verjetno najslabša segmenta zakonskega paketa, še zlasti če pripravljavci ukrepov nimajo formalne odobritve ECB, da se lahko opusti potrebno povečanje kapitala za restrukturirane kredite (torej prezre zmanjšanje kakovosti restrukturiranih kreditov). Precej držav v EU ima v svojih predlogih ukrepov zmanjšanje obveznosti iz davka na dobiček podjetij. Vendar to zmanjšanje obsega praviloma le vnaprejšnje prilagajanje avansa vplačil in/ali odlog plačila, ne pa odpisa, kakor je predlagano v zakonskem paketu,« je analiziral Bole in dodal: »Neprimerno bolje bi bilo, da se ta segment ukrepov popolnoma opusti in bi se ponudila le običajna kreditna garancijska shema za vse kredite, tako za odobravanje novih kreditov kot za podaljševanje starih. Potreben obseg fiskalnih obveznosti bi bil pri takšnem ukrepu sicer velik (okoli tri milijarde), vendar bi to bile v celoti le garancije, torej zunajbilančne obveznosti države.«
»Poudariti velja, da je sedanjo ekonomskopolitično pomoč gospodarskim enotam treba kalibrirati ob predpostavki, da gre šele za prvo fazo dolgoročnejšega poslabšanja gospodarskih dosežkov. Zato morajo biti ciljane značilnosti segmentov gospodarskih enot, ki so potrebni takojšnje pomoči (na primer tekoča likvidnost gospodarskih enot, zaposlenost v blokiranih podjetjih ipd.), nedvoumno definirane, interveniranje natančno fokusirano, financiranje pomoči pa uokvirjeno oziroma omejeno z dolgoročnejšo fiskalno vzdržnostjo države oziroma vsaj z dolgoročnejšim dostopom do financiranja na kapitalskih trgih. V nasprotnem primeru se bomo v zaključni bitki vojne namesto s topovi branili le še z loki,« je zapisal Bole.
Tekst je v celoti dostopen tukaj
Poslanci bodo v četrtek po napovedih z nekaj popravki potrdili zakon za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo oziroma tako imenovani megazakon. Ta predvideva, da bo država v ekonomijo vbrizgala 2,9 milijarde evrov, predvsem v obliki odpisa prispevkov, nadomestila plač in garancij. Mag. Velimir Bole z Ekonomskega inštituta EIPF je opravil preračun posledic za gospodarstvo. Upošteval je zakon o interventnem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev in megazakon. Vlada je napovedala še nove ukrepe, predvsem na področju likvidnosti, ki naj bi jih pripravili v dveh tednih. Ti v analizi niso zajeti, Bole pa je opozoril, da so zelo pomembni.
Velimir Bole predlaga običajno kreditno garancijsko shemo za vse kredite. Foto Leon Vidic
Preberite tudi: Hrvaška mobilizirala hotel v slovenski lasti
Kakšne posledice bodo trpele banke
»V ugodnem primeru bi banke imele zaradi odlaganja servisiranja kreditov upravičenim kreditojemalcem likvidnostni izpad približno 200 milijonov evrov ter primanjkljaj kapitala okoli 16 odstotkov, torej približno 800 milijonov evrov. V bolj realističnem primeru, če upoštevamo posledice velikega padca aktivnosti v drugem četrtletju (okoli 20 odstotkov), bi bil ustrezen likvidnostni izpad bank okoli 430 milijonov ter primanjkljaj kapitala skoraj 1,7 milijarde evrov. Zaradi zakonske spremembe pogojev poslovanja bank bi torej država morala bankam nadomestiti ustrezen izpad vsaj v višini 1,7 milijarde evrov, in to 430 milijonov (zaradi izpada likvidnosti) takoj z vplačilom, preostalo pa lahko tudi kasneje na poziv. Zakonski paket predpostavlja tudi kreditno poroštvo za del odloženega vračila kreditov. Za podjetja, ki so blokirana zaradi administrativnih ukrepov države, in za gospodinjstva bi kreditno poroštvo pokrivalo polovico odloženih kreditnih obveznosti v letu 2020, za preostale kreditojemalce, ki jim je odloženo servisiranje kreditov, pa četrtino servisa kredita v letu 2020. V zakonu predvideni obseg garancij naj ne bi presegel 200 milijonov,« je ocenil Bole. Znesek za podporo bankam je treba prišteti k 2,9 milijarde evrov, kar pomeni, da bo intervencija državo stala 3,3 milijarde evrov v obliki plačil in 1,44 milijarde v obliki poroštev.
Velimir Bole Foto: Voranc Vogel/Delo
Upad prihodkov bo rušilen
»Usmerjenost zakonskega paketa v podpiranje likvidnostnih težav, ki bi nastale zaradi odlaganja kreditov, je v veliki meri zgrešena. Likvidnostne težave, ki jih bodo povzročile administrativne omejitve mobilnosti in socialnega mreženja prebivalstva ter zaradi koronavirusa poslabšani eksterni pogoji poslovanja, bodo namreč v neprimerno (za približno desetkrat) večji meri izvirale iz zmanjšanja tekočega poslovanja (prihodkov) kot iz servisa zatečenih kreditov,« je zapisal Velimir Bole in dodal: »Kljub predvidenim neposrednim fiskalnim ukrepom in odlaganju kreditnih obveznosti v letošnjem letu bodo torej administrativni ukrepi proti širjenju epidemije povzročili dodaten likvidnostni primanjkljaj podjetij v obsegu več kot treh milijard evrov. Čeprav gre za zelo velik manko, se zakonski paket tega problema neposredno sploh ne dotakne,« je zapisal Bole.
Navadna garancijska shema
»Odlog servisa kreditov in ustrezna garancijska shema sta verjetno najslabša segmenta zakonskega paketa, še zlasti če pripravljavci ukrepov nimajo formalne odobritve ECB, da se lahko opusti potrebno povečanje kapitala za restrukturirane kredite (torej prezre zmanjšanje kakovosti restrukturiranih kreditov). Precej držav v EU ima v svojih predlogih ukrepov zmanjšanje obveznosti iz davka na dobiček podjetij. Vendar to zmanjšanje obsega praviloma le vnaprejšnje prilagajanje avansa vplačil in/ali odlog plačila, ne pa odpisa, kakor je predlagano v zakonskem paketu,« je analiziral Bole in dodal: »Neprimerno bolje bi bilo, da se ta segment ukrepov popolnoma opusti in bi se ponudila le običajna kreditna garancijska shema za vse kredite, tako za odobravanje novih kreditov kot za podaljševanje starih. Potreben obseg fiskalnih obveznosti bi bil pri takšnem ukrepu sicer velik (okoli tri milijarde), vendar bi to bile v celoti le garancije, torej zunajbilančne obveznosti države.«
Gre za prvo fazo poslabšanja
»Poudariti velja, da je sedanjo ekonomskopolitično pomoč gospodarskim enotam treba kalibrirati ob predpostavki, da gre šele za prvo fazo dolgoročnejšega poslabšanja gospodarskih dosežkov. Zato morajo biti ciljane značilnosti segmentov gospodarskih enot, ki so potrebni takojšnje pomoči (na primer tekoča likvidnost gospodarskih enot, zaposlenost v blokiranih podjetjih ipd.), nedvoumno definirane, interveniranje natančno fokusirano, financiranje pomoči pa uokvirjeno oziroma omejeno z dolgoročnejšo fiskalno vzdržnostjo države oziroma vsaj z dolgoročnejšim dostopom do financiranja na kapitalskih trgih. V nasprotnem primeru se bomo v zaključni bitki vojne namesto s topovi branili le še z loki,« je zapisal Bole.
