Virus oklestil dobičkonosnost bank
Obseg bančnih vlog narašča, rast posojil pa se znižuje.
Odpri galerijo
Zaradi padca prihodkov je dobiček bank nižji kot lani. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Poslabšanje gospodarskih razmer zaradi epidemije koronavirusa se vse bolj odraža tudi v poslovanju bank, ugotavljajo v Banki Slovenije. Medtem ko obseg vlog gospodinjstev in podjetij narašča, se rast posojil zmanjšuje. Nižji obrestni in neobrestni prihodki ter povečanje stroškov neto oslabitev in rezervacij pa so krepko zmanjšali dobičkonosnost bank.
Bilančna vsota bančnega sistema se je konec junija povečala na 43,2 milijarde evrov in se je v primerjavi z lanskim polletjem povečala za 7,7 odstotka. Junija se je nadaljevala tudi rast vlog gospodinjstev, ki je tako dosegla rekordnih 21,6 milijarde evrov in je bila za skoraj desetino višja kot v istem obdobju lani. K povečanju vlog so v prvem polletju letos vloge gospodinjstev prispevale 1,25 milijarde evrov, vloge podjetij pa 560 milijonov. V Banki Slovenije ocenjujejo, da je na rast vplivala manjša potrošnja gospodinjstev, denarna izplačila države z namenom blaženja posledic epidemije in izplačila regresov.
Obseg posojil nebančnemu sektorju se je junija zmanjšal za 225 milijonov evrov, v prvem polletju letos pa za 56 milijonov evrov. »V času gospodarskega šoka, ki je posledica epidemije, se je rast posojil nebančnemu sektorju močno upočasnila, junija na 1,8 odstotka medletno, kar je štiri odstotne točke manj kot ob koncu lanskega leta. Na zmanjšanje posojil v juniju je vplivalo predvsem zmanjšanje posojil podjetjem in gospodinjstvom,« ugotavljajo v centralni banki. Medletna rast posojil podjetjem se je do polletja upočasnila na 0,6 odstotka.
V Banki Slovenije opozarjajo, da so se po nadpovprečnem povečanju v marcu posojila podjetjem junija zmanjšala tretji mesec zapored. Pri posojilih gospodinjstvom se je hitro upočasnila zlasti rast potrošniških posojil, ki je bila maja po štirih letih prvič negativna, junija pa se je znižala na –1,7 odstotka. V prvem polletju letos se je nekoliko upočasnila tudi medletna rast stanovanjskih posojil, s 5,8 odstotka decembra lani na 4,3 odstotka medletno. Letošnje neto povečanje stanovanjskih posojil je tako doseglo nekoliko manj kot polovico lanskega v istem obdobju.
Nedonosne izpostavljenosti (NPE) bank so na prehodu v leto 2020 padle pod eno milijardo evrov in so se do polovice leta še dodatno zmanjšale. Najbolj junija letos, tako da se je njihov delež znižal na dva odstotka.
Dobičkonosnost bank se letos hitro zmanjšuje, k čemur prispevajo v primerjavi z lani izrazito bolj neugodna gibanja tako na prihodkovni kot odhodkovni strani izkaza uspeha. Banke so v prvem polletju letos ustvarile za 132 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je dve tretjini manj kot v istem obdobju lani. Neto obrestni prihodki so se letos skrčili za 3,6 odstotka, na kar vpliva zmanjšanje obrestnih prihodkov iz vrednostnih papirjev in stagnacija obrestnih prihodkov iz posojil, za 4,6 odstotka pa so se povečali obrestni odhodki bank. Neto obrestna marža ohranja trend zniževanja, junija je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,71 odstotka. Neobrestni prihodki bank so letos za lanskimi zaostajali za več kot četrtino.
Poslabšane gospodarske razmerah vplivajo na povečanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki jih je bilo v prvem polletju za 98 milijonov evrov oziroma 16,5 odstotka ustvarjenega dohodka bank.
Preberite še: Koliko finančnega premoženja ima povprečen Slovenec?
Bilančna vsota bančnega sistema se je konec junija povečala na 43,2 milijarde evrov in se je v primerjavi z lanskim polletjem povečala za 7,7 odstotka. Junija se je nadaljevala tudi rast vlog gospodinjstev, ki je tako dosegla rekordnih 21,6 milijarde evrov in je bila za skoraj desetino višja kot v istem obdobju lani. K povečanju vlog so v prvem polletju letos vloge gospodinjstev prispevale 1,25 milijarde evrov, vloge podjetij pa 560 milijonov. V Banki Slovenije ocenjujejo, da je na rast vplivala manjša potrošnja gospodinjstev, denarna izplačila države z namenom blaženja posledic epidemije in izplačila regresov.
Manj posojil
Obseg posojil nebančnemu sektorju se je junija zmanjšal za 225 milijonov evrov, v prvem polletju letos pa za 56 milijonov evrov. »V času gospodarskega šoka, ki je posledica epidemije, se je rast posojil nebančnemu sektorju močno upočasnila, junija na 1,8 odstotka medletno, kar je štiri odstotne točke manj kot ob koncu lanskega leta. Na zmanjšanje posojil v juniju je vplivalo predvsem zmanjšanje posojil podjetjem in gospodinjstvom,« ugotavljajo v centralni banki. Medletna rast posojil podjetjem se je do polletja upočasnila na 0,6 odstotka.
FOTO: Leon Vidic/Delo
V Banki Slovenije opozarjajo, da so se po nadpovprečnem povečanju v marcu posojila podjetjem junija zmanjšala tretji mesec zapored. Pri posojilih gospodinjstvom se je hitro upočasnila zlasti rast potrošniških posojil, ki je bila maja po štirih letih prvič negativna, junija pa se je znižala na –1,7 odstotka. V prvem polletju letos se je nekoliko upočasnila tudi medletna rast stanovanjskih posojil, s 5,8 odstotka decembra lani na 4,3 odstotka medletno. Letošnje neto povečanje stanovanjskih posojil je tako doseglo nekoliko manj kot polovico lanskega v istem obdobju.
Poroštveni shemi
Vlada je sicer za najem bančnih kreditov sprejela dve protikrizni poroštveni shemi. Ministrstvo za finance je prejšnji teden obajvilo, da je država za sklenjene odloge plačil kreditnih obveznosti do 20. julija izdala za 46,7 milijonov evrov poroštev, za najem kreditov pa do 28. julija 16,9 milijona evrov poroštev.
Vlada je sicer za najem bančnih kreditov sprejela dve protikrizni poroštveni shemi. Ministrstvo za finance je prejšnji teden obajvilo, da je država za sklenjene odloge plačil kreditnih obveznosti do 20. julija izdala za 46,7 milijonov evrov poroštev, za najem kreditov pa do 28. julija 16,9 milijona evrov poroštev.
Dobiček bank kopni
Nedonosne izpostavljenosti (NPE) bank so na prehodu v leto 2020 padle pod eno milijardo evrov in so se do polovice leta še dodatno zmanjšale. Najbolj junija letos, tako da se je njihov delež znižal na dva odstotka.
Dobičkonosnost bank se letos hitro zmanjšuje, k čemur prispevajo v primerjavi z lani izrazito bolj neugodna gibanja tako na prihodkovni kot odhodkovni strani izkaza uspeha. Banke so v prvem polletju letos ustvarile za 132 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je dve tretjini manj kot v istem obdobju lani. Neto obrestni prihodki so se letos skrčili za 3,6 odstotka, na kar vpliva zmanjšanje obrestnih prihodkov iz vrednostnih papirjev in stagnacija obrestnih prihodkov iz posojil, za 4,6 odstotka pa so se povečali obrestni odhodki bank. Neto obrestna marža ohranja trend zniževanja, junija je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,71 odstotka. Neobrestni prihodki bank so letos za lanskimi zaostajali za več kot četrtino.
Poslabšane gospodarske razmerah vplivajo na povečanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki jih je bilo v prvem polletju za 98 milijonov evrov oziroma 16,5 odstotka ustvarjenega dohodka bank.
