Višjim plačam sledijo številne podražitve
Pogledali smo, kaj vse se je v zadnjih mesecih podražilo in kaj bi nas še lahko udarilo po žepu.
Odpri galerijo
S 1. aprilom se je podražil tudi prevoz z ljubljanskim potniškim prometom. Foto Blaž Samec/delo
Ljubljana – Gospodarska rast je tako javnemu kot zasebnemu sektorju prinesla višje plače. A korenčku bo, kot kaže, sledila tudi »palica«, saj se v zadnjih mesecih dražijo tudi dobrine in storitve. Potrošnike to spravlja v slabo voljo, ekonomisti pa ugotavljajo, da se razmere v resnici normalizirajo.
V času po gospodarskih krizi je sledilo daljše obdobje mirovanja cen ali celo njihovega zniževanja, a zdaj se ta trend obrača. Podatki statističnega urada kažejo, da so se drobnoprodajne cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za 1,6 odstotka, na mesečni pa za 0,7 odstotka. Podražilo se je vse razen prevoza, najbolj pa so poskočili zneski na položnicah za stanovanje, elektriko, plin in gorivo, zlasti bencin. Višje so tudi cene komunikacijskih storitev, vrtcev, izobraževanj pa tudi restavracij in hotelov. »To je šele normalizacija stanja, saj se iz deflacije približujemo ciljni 2-odstotni inflaciji,« ugotavlja ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Zveza potrošnikov Slovenije je že novembra opozorila na višje cene električne energije in zemeljskega plina, ki so jih nekateri ponudniki prevalili na potrošnike. Pri prvem energentu so se cene v povprečju zvišale za 15, pri drugem pa za slabih 10 odstotkov. Od sinoči sta ponovno dražja tudi bencin in dizelsko gorivo. Za liter 95 oktanskega bencina bo treba jutri odšteti 1,324 evra, kar je 2,9 centa več kot včeraj, cena bencina pa je letos zrasla že za 12 odstotkov.
Mediji smo že obširno poročali o letošnji podražitvah domov za ostarele, ki jih domovi upravičujejo z višjimi plačami, ki so jih zaposlenim izborili sindikati. Enak razlog so ob napovedanih podražitvah v številnih občinah navedli tudi vrtci, cene pa so zvišali različno, a v povprečju med tremi in desetimi odstotki. Dražijo se tudi zasebne izobraževalne storitve: v eni od ljubljanskih jezikovnih šol na primer za sedem odstotkov.
Tudi sicer se je življenje v prestolnici podražilo. S 1. marcem so se za pet oziroma 22 odstotkov podražile položnice od Vo-ke in Snage, s 1. aprilom pa za 10 centov tudi nekatera parkirišča in vozovnice za potniški promet. Višje cene bi lahko kmalu prejeli tudi odjemalci Snage Maribor.
Dražijo se tudi nekateri prehrambeni izdelki, med drugim meso. »V zadnjih štirih tednih so se borzne cene prašičjega mesa dvignile že za 30 odstotkov, še huje pa je, da so se posamezni deli mesa dvignili tudi do 60 odstotkov. Slovenska mesna industrija ne pomni tako velikega skoka cen surovin v tako kratkem času in nič ne kaže, da se bodo cene umirile,« so sporočili iz GIZ mesne industrije, saj je izbruhnila afriška prašičja kuga.
Februarja je cene telekomunikacijskih paketov dvignil T 2, pred tem nekateri drugi operaterji. Zanimalo nas je ali lahko v prihodnje pričakujemo podobno tudi pri drugih operaterjih. Neuradni viri iz operaterskih vrst pravijo, da so dvigi zaradi prehoda POP tv na kabelsko oddajanje že preliti v končne cene. Je pa cena paketov odvisna predvsem od cen vsebin. Če se te povečajo, bodo sledile podražitev tudi za naročnike. Pri govornih storitvah, podatkih in roamingu (gostovanje v tujini) do večjih sprememb naj ne bi prišlo, se sliši iz operaterskih vrst.
Tudi banke iščejo načine, kako nadomestiti izpad neobrestnih prihodkov. Eden od virov je podražitev bančnih storitev, nam je potrdilo več bančnih virov. Eden od možnih pristopov je oblikovanje paketnih storitev, kot jih poznamo v telekomunikacijah, uvedla pa jih je že NLB. Možno bo naročiti seveda posamezne storitve, a bodo posamične storitve dražje kot so po cenikih, ki so trenutno veljavni, smo izvedeli.
Spomladi so tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje dvignile cene, predvsem zaradi višjih cen zdravstvenih storitev. Vzajemna je dopolnilno zdravstveno zavarovanje podražila s 30,12 na 31,97 evra, Adriatic Slovenica s 30,34 na 31,98 evra in Zavarovalnica Triglav s 30,79 na 32,99 evra. Kako pa naprej? V zavarovalnicah pravijo, da za zdaj podražitev ne bo, jih pa ne izključujejo.
Krepko višje, kar za 30 odstotkov pa so od sobote tudi cene odvetniških storitev, saj je pravosodno ministrstvo soglašalo z zvišanjem odvetniške tarife.
Ekonomist dr. Anže Burger ugotavlja, da je rast cen povezana več dejavniki: »Prvi je precej visoka gospodarska rast. Drugi je razmeroma nizka stopnja brezposelnosti, kar pomeni, da najemanje dodatnih delavcev zvišuje plače, njihova rast pa se prelije v rast cen. Tretji dejavnik je nizka obrestna mera, ki vztraja v evrobmočju, kar se odraža v večji posojilni aktivnosti, ki se delno preliva v potrošnjo in višje cene. Tako da je to pričakovano glede na zelo nizke obrestne mere.«
Ekonomist dr. Bogomir Kovač pojasnjuje, da je bilo v zadnjih letih gibanje cen zelo živahno zlasti na finančnih in nepremičninskih trgih, medtem ko so bili trgi potrošnih dobrin in storitev so bili relativno zadržani in deflacijsko naravnani. »Pri potrošnih dobrinah je prišlo do logične dinamike. Kajti na eni strani imamo že več let ekspanzivno monetarno politiko, kar pa se ni poznalo na cenah, saj se je ta denar prelival v stanovanjske in finančni trge. Tako da se zdaj z ogrevanjem gospodarstva to vendarle začenja odražati tudi v potrošnih cenah,« pravi in poudarja, da je to še zelo daleč od tega, da bi lahko govorili o inflacijskih pričakovanjih, ki so poganjale inflacijo v 80. letih. Po njegovih besedah je sedanje gibanje cen na ravni normalnega in če smo bili doslej v popolni nirvani cen, se bo na podražitve treba spet navaditi.
Bogomir Kovač Foto Roman Šipić/Delo
V času po gospodarskih krizi je sledilo daljše obdobje mirovanja cen ali celo njihovega zniževanja, a zdaj se ta trend obrača. Podatki statističnega urada kažejo, da so se drobnoprodajne cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za 1,6 odstotka, na mesečni pa za 0,7 odstotka. Podražilo se je vse razen prevoza, najbolj pa so poskočili zneski na položnicah za stanovanje, elektriko, plin in gorivo, zlasti bencin. Višje so tudi cene komunikacijskih storitev, vrtcev, izobraževanj pa tudi restavracij in hotelov. »To je šele normalizacija stanja, saj se iz deflacije približujemo ciljni 2-odstotni inflaciji,« ugotavlja ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Dragi energenti
Zveza potrošnikov Slovenije je že novembra opozorila na višje cene električne energije in zemeljskega plina, ki so jih nekateri ponudniki prevalili na potrošnike. Pri prvem energentu so se cene v povprečju zvišale za 15, pri drugem pa za slabih 10 odstotkov. Od sinoči sta ponovno dražja tudi bencin in dizelsko gorivo. Za liter 95 oktanskega bencina bo treba jutri odšteti 1,324 evra, kar je 2,9 centa več kot včeraj, cena bencina pa je letos zrasla že za 12 odstotkov.
indeks cen jpg Foto Delo
Mediji smo že obširno poročali o letošnji podražitvah domov za ostarele, ki jih domovi upravičujejo z višjimi plačami, ki so jih zaposlenim izborili sindikati. Enak razlog so ob napovedanih podražitvah v številnih občinah navedli tudi vrtci, cene pa so zvišali različno, a v povprečju med tremi in desetimi odstotki. Dražijo se tudi zasebne izobraževalne storitve: v eni od ljubljanskih jezikovnih šol na primer za sedem odstotkov.
Podražitve v prestolnici
Tudi sicer se je življenje v prestolnici podražilo. S 1. marcem so se za pet oziroma 22 odstotkov podražile položnice od Vo-ke in Snage, s 1. aprilom pa za 10 centov tudi nekatera parkirišča in vozovnice za potniški promet. Višje cene bi lahko kmalu prejeli tudi odjemalci Snage Maribor.
Višje so tudi položnice Snage. Foto Jure Eržen/Delo
Dražijo se tudi nekateri prehrambeni izdelki, med drugim meso. »V zadnjih štirih tednih so se borzne cene prašičjega mesa dvignile že za 30 odstotkov, še huje pa je, da so se posamezni deli mesa dvignili tudi do 60 odstotkov. Slovenska mesna industrija ne pomni tako velikega skoka cen surovin v tako kratkem času in nič ne kaže, da se bodo cene umirile,« so sporočili iz GIZ mesne industrije, saj je izbruhnila afriška prašičja kuga.
Ceno narekuje vsebina
Februarja je cene telekomunikacijskih paketov dvignil T 2, pred tem nekateri drugi operaterji. Zanimalo nas je ali lahko v prihodnje pričakujemo podobno tudi pri drugih operaterjih. Neuradni viri iz operaterskih vrst pravijo, da so dvigi zaradi prehoda POP tv na kabelsko oddajanje že preliti v končne cene. Je pa cena paketov odvisna predvsem od cen vsebin. Če se te povečajo, bodo sledile podražitev tudi za naročnike. Pri govornih storitvah, podatkih in roamingu (gostovanje v tujini) do večjih sprememb naj ne bi prišlo, se sliši iz operaterskih vrst.
Tudi banke iščejo načine, kako nadomestiti izpad neobrestnih prihodkov. Eden od virov je podražitev bančnih storitev, nam je potrdilo več bančnih virov. Eden od možnih pristopov je oblikovanje paketnih storitev, kot jih poznamo v telekomunikacijah, uvedla pa jih je že NLB. Možno bo naročiti seveda posamezne storitve, a bodo posamične storitve dražje kot so po cenikih, ki so trenutno veljavni, smo izvedeli.
Več za zdravje
Spomladi so tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje dvignile cene, predvsem zaradi višjih cen zdravstvenih storitev. Vzajemna je dopolnilno zdravstveno zavarovanje podražila s 30,12 na 31,97 evra, Adriatic Slovenica s 30,34 na 31,98 evra in Zavarovalnica Triglav s 30,79 na 32,99 evra. Kako pa naprej? V zavarovalnicah pravijo, da za zdaj podražitev ne bo, jih pa ne izključujejo.
Krepko višje, kar za 30 odstotkov pa so od sobote tudi cene odvetniških storitev, saj je pravosodno ministrstvo soglašalo z zvišanjem odvetniške tarife.
Pričakovana rast
Anže Burger Foto Jure Eržen/Delo
Ekonomist dr. Anže Burger ugotavlja, da je rast cen povezana več dejavniki: »Prvi je precej visoka gospodarska rast. Drugi je razmeroma nizka stopnja brezposelnosti, kar pomeni, da najemanje dodatnih delavcev zvišuje plače, njihova rast pa se prelije v rast cen. Tretji dejavnik je nizka obrestna mera, ki vztraja v evrobmočju, kar se odraža v večji posojilni aktivnosti, ki se delno preliva v potrošnjo in višje cene. Tako da je to pričakovano glede na zelo nizke obrestne mere.«
Ekonomist dr. Bogomir Kovač pojasnjuje, da je bilo v zadnjih letih gibanje cen zelo živahno zlasti na finančnih in nepremičninskih trgih, medtem ko so bili trgi potrošnih dobrin in storitev so bili relativno zadržani in deflacijsko naravnani. »Pri potrošnih dobrinah je prišlo do logične dinamike. Kajti na eni strani imamo že več let ekspanzivno monetarno politiko, kar pa se ni poznalo na cenah, saj se je ta denar prelival v stanovanjske in finančni trge. Tako da se zdaj z ogrevanjem gospodarstva to vendarle začenja odražati tudi v potrošnih cenah,« pravi in poudarja, da je to še zelo daleč od tega, da bi lahko govorili o inflacijskih pričakovanjih, ki so poganjale inflacijo v 80. letih. Po njegovih besedah je sedanje gibanje cen na ravni normalnega in če smo bili doslej v popolni nirvani cen, se bo na podražitve treba spet navaditi.
