Visoka davčna stopnja ni daleč

Ljubljana – Pred obravnavo na vladi je prvi od davčnih posegov, s katerimi namerava vlada Mira Cerarja zbrati več denarja za državni proračun. Zakon za uravnoteženje javnih financ (zujf) bo popravila tako, da bo v dohodninski lestvici po 1. januarju ostal četrti davčni razred s 50-odstotno davčno stopnjo za neto davčno osnovo nad 70.907,20 evra ali pet povprečnih plač. Tako namerava vlada za proračun tudi v letu 2015 zbrati 16 milijonov evrov.

Ali je v Sloveniji slabše?

Vsaka nova ali višja obdavčitev tudi v slovenski javnosti okrepi prepričanje, da je ni bolj davčno pogoltne države, kakor je Slovenija. Dajatev na osebne dohodke, ki seže naravnost v žep plačnika, plačuje okoli milijon zavezancev. Za predsednico Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simono Štravs je odgovor na vprašanje, ali so slovenski dohodninski zavezanci na slabšem, kakor na primer avstrijski, preprost: »Da! Zaradi višjih dajatev in višje obremenitve dela. Problematična je obremenitev dela s prispevki za socialno varnost in z dohodnino. V Avstriji splošna olajšava znaša okoli 11.000 evrov, pri nas 3302,7 evra ali največ 6519,82, če letni prihodki ne presežejo 10.866,37 evra.« Poleg tega, poudarja sogovornica, sosedje Avstrijci uporabljajo tako imenovano socialno kapico: socialne prispevke plačujejo le do določenega dohodka, meja je skoraj 60.000 evrov. »Tako so lahko neto izplačila plače pri njih višja kot pri nas.«

Toda tudi v Avstrijski dohodninski lestvici je 50-odstotna stopnja obdavčitve. »To je res, toda v Avstriji so dohodki nasploh višji, zato so tudi meje davčnih razredov višje kot v Sloveniji. V zbornici davčnih svetovalcev prav zdaj poskušamo dobiti odločbo nemškega ustavnega sodišča, ki je sklenilo, da smejo biti obdavčeni le osebni dohodki nad minimalnim zneskom, nujnim za preživetje,« poudarja Simona Štravs. V Avstriji sta trinajsta in štirinajsta plača obdavčeni s šestimi odstotki dohodnine, do leta 2016 je predviden solidarnostni pribitek.

Eden od ustanoviteljev prvega slovenskega društva davčnih svetovalcev Ivan Simič, ki je pozneje vodil tudi davčno upravo, poudarja, da primerjanje obdavčitev po državah ni preprosta, saj ni mogoče upoštevati le stopenj, ampak še vse druge posebnosti, ki vplivajo na obdavčitev z dohodnino. »Nemogoče je primerjati dva davčna sistema, če ju primerjaš parcialno. Nemčija ima najvišjo dohodninsko stopnjo 45 odstotkov za dohodke nad 250.000 evri, pri nas pa se z 19.000 evri neto davčne osnove že uvrstiš v 41–odstotno obdavčitev. Poleg tega Nemčija omogoča skupno dohodninsko napoved zakoncev,« našteva sogovornik. Poudarja še, da so drugačni tudi prehodi med dohodninskimi razredi: »Po naši lestvici je malo razlike med dohodki od 41-odstotne do 50-odstotne dohodnine.«

V Nemčiji je bila pri odmeri za leto 2013 iz obdavčitve izvzeta davčna osnova do 8130 evrov, drugi davčni razred je segel od tega zneska do 13.469 evrov, tretji do 52.881 evrov, četrti do 250.730 evrov davčne osnove, v petem so bili višji dohodki. Postopno naraščajo tudi stopnje obdavčitve, ne le med razredi, ampak tudi znotraj njih: od nič za prvi razred, prek 14 do 23,97 odstotka za drugi, od 23,97 do 42 odstotkov za tretjega, predpisana davčna stopnja za četrtega je 42 odstotkov odstotka, lestvica se ustavi pri 45 odstotkih. Po pojasnilih ministrstva za finance je obdavčitev v resnici nekaj višja: »Na znesek davka, izračunanega po zgornjih stopnjah, se doda solidarnostni pribitek po stopnji 5,5 odstotka.«

V klubu s 50 odstotki

Ljudem, ki odločajo o davčnih zakonih, ni kaj dosti mar za predloge, da bi izboljšali slovenski dohodninski sistem, je prepričan Ivan Simič: »Gledajo samo kratkoročne matematične izračune in ohranitev svojih delovnih mest ter zaposlitev znancev. Tipičen primer je zadržanje četrtega dohodninskega razreda. Veliko koristi od tega ne bo.«

Raziskav, ki s podatki primerjajo in tudi pojasnjujejo različno obdavčitev dohodkov podjetij in posameznikov po državah članicah Evropske unije ali celo na svetovni ravni, je malo. Nekdanji minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je pred štirimi leti pri ljubljanski ekonomski fakulteti naročil študijo o mednarodni primerjavi davkov. To je tudi edina tako obsežna primerjava slovenskih davkov s tujimi, ki poleg davčnih stopenj upošteva še druge vplive na obdavčitev. »V letu 2011 je Slovenija z 41-odstotno najvišjo mejno stopnjo dohodnine skupaj z Irsko zasedala 15. oziroma 16. mesto med 27 državami Evropske unije,« so poročali raziskovalci. Leta 2011 je imelo šest držav najvišjo mejno davčno stopnjo dohodnine pri 50 odstotkih – Švedska, Belgija, Nizozemska, Danska, Avstrija in Velika Britanija. Danes je na tem seznamu tudi Slovenija. O obdavčitvi z dohodnino odloča vsaka članica EU povsem samostojno.