Pomagati je potrebno vsem, ogroženi so vsi deli gospodarstva

Vlada je določila smernice ukrepov za pripravo dve milijardi težkega megazakona, s katerim želi blažiti posledice epidemije koronavirusa za prebivalce in gospodarstvo.

Objavljeno
24. marec 2020 10.10
Posodobljeno
24. marec 2020 19.06
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nejc Gole, Vojko Urbančič
Nejc Gole, Vojko Urbančič
Vlada je določila smernice ukrepov za pripravo megazakona, s katerim želi blažiti posledice epidemije koronavirusa za prebivalce in gospodarstvo, je izjavil predsednik vlade Janez Janša. V petek bo vlada obravnavala osnutek megazakona.

Paket ukrepov je težak približno dve milijardi evrov, je dejal Matej Lahovnik, ki vodi vladno posvetovalno skupino: »To je največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države, a enako počnejo vse druge države.«



Oglejte si video:
Izhodišča protikoronskih ukrepov so popoldan predstavili člani posvetovalne skupine Mojmir Mrak, Žiga Turk in Dušan Olaj.
 




Mojmir Mrak je predstavil krizne instrumente EU. Koronavirus je prinesel šok, ki v sodobni zgodovini nima primerjave, Slovenija pa se nanj odziva konceptualno podobno kot druge članice, je povedal. Predlagani paket, usmerjen v slovenske specifike, je v obsegu treh mesecev, sledili bodo drugi. Medtem ko zdravstvene plati niso velik del pravnega reda EU, pač pa odvisne od članic, je z gospodarstvom drugače. Kriza je zelo simetrična, vsi smo v njej.

Žiga Turk je aktualno dogajanje označil s potrebo po vzpostavljanju koraka dlje od tega, kamor vodijo dogodki. Pomembne so hitrost, obsežnost in enostavnost, da se da to izvesti. Pomagati je potrebno vsem. Ogroženi so vsi deli gospodarstva.

Dušan Olaj je opozoril, da imamo v Sloveniji dva koronavirusa. V ljudeh in v gospodarstvu. Tako kot na intenzivni negi potrebujejo respiratorje, ki so nemara v nekem kitajskem pristanišču, je odločilno tudi, ali denar ostane v banki ali gre takoj v podjetje. Potrebujemo kratke, jasne in razumljive zakone, v primeru nesporazumov je potrebno dati prednost uporabnikom. Potrebno je verjeti v zaupanje.


image
Vlada je na včerajšnji večerni seji obravnavala prvi obsežnejši zakonski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, tako imenovani #protiKoronapaket #PKP1. FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Ohranjanje delovnih mest

  • Država plačuje vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, pravice zavarovancev in prihodki blagajn se ohranjajo. Država dodatno sofinancira 20 odstotkov neto nadomestila zaposlenim.
  • Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v epidemiji od prvega dne krije ZZZS, in ne delodajalec.
  • Zaposleni v kritičnih dejavnostih bodo po odločitvi predstojnikov dobili dodatke za nevarno delo in dodatne obremenitve od deset do 200 odstotkov osnovne plače.

Izboljšanje socialnega položaja ljudi

  • Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo …), se izenači s statusom za delavce na čakanju.
  • Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost.
  • Gospodinjstva ne plačujejo javnih storitev, ki se ne izvajajo.
  • Upokojencem s pokojninami pod 700 evri se izplača solidarnostni dodatek, in sicer predvidoma 15. aprila. Upokojenci s pokojnino do 500 evrov, bodo dobili 300 evrov dodatka. Upokojenci s pokojnino med 500 in 600 evri bodo prejeli 230 evrov dodatka. Upokojenci s pokojnino med 600 in 700 evri bodo dobili 130 evrov dodatka

Ukrepi za samozaposlene

  • Do izredne pomoči bodo upravičeni samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo prek e-aplikacije razglasili prizadetost zaradi krize. Izjava bo javno dostopna. Če se ugotovi, da je izjava vsebovala neresnične podatke, bodo pomoč morali vrniti.
  • Samozaposleni, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dela ali je to bistveno zmanjšano, bodo dobili mesečni temeljni dohodek v višini 70 odstotkov neto minimalne plače.
  • Prizadetim samozaposlenim prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država. Pravice zavarovancev se ohranjajo.
  • Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine.

Ukrepi za podjetja

  • Vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za delo zaposlenih v gospodarstvu, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju tako za delodajalce kot delojemalca plačuje država, pravice zavarovancev pa se ohranjajo.
  • Vzpostavi se garancijska shema in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi sredstva z dokapitalizacijo oziroma poroštvom.
  • Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dobiček iz dejavnosti za samostojne podjetnike.
  • Zamrzne se uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev javnemu sektorju.
  • Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljev iz javnih sredstev se skrajšajo na osem dni.
  • Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravila, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa.

Zmanjšanje plač in sejnin

  • Vse sejnine in druga denarna nadomestila nadzornikom v državnih družbah se znižajo za 30 odstotkov.
  • Vse funkcionarske plače na državni ravni se znižajo za 30 odstotkov. Sodna veja oblasti je zaradi odločitve ustavnega sodišče iz tega izvzeta. A pozvana, naj se sama odpove 30 odstotkom plač med krizo.

Pomoč kmetom in ribičem

  • Kmetom, obolelim za covidom-19, se dodeli finančna pomoč zaradi nezmožnosti za delo v višini 80 odstotkov minimalne plače.
  • Kmetje, ki so zboleli za covidom-19, se prispevki odpišejo in štejejo za plačane.
  • Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je vključen v sistem socialnih zavarovanj.
  • Plačilo dajatve za katastrski dohodek za leto 2020 se lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev zniža za polovico.
  • Nadomestilo za izpad prihodka za kmetijska gospodarstva.
  • Ribiči so upravičeni do nadomestila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega nadomestila. Gojiteljem školjk se zniža plačilo vodnega povračila v višini 40 odstotkov od celotne vrednosti.

Javna naročila

  • Mejne vrednosti za uporabo zakona o javnem naročanju, tako imenovanih evidenčnih naročil, se povišajo z 20.000 evrov za blago in storitve na 40.000 evrov ter za gradnje na 80.000 evrov.
  • Občinam se naloži samostojno izvajanje javnih naročil.

Finančni učinki na proračun še neznani


Na vprašanje, kakšni bodo finančni učinki ukrepov za proračun, je finančni minister Andrej Šircelj odgovoril, da bodo finančni učinki znani, ko bodo predlogi zakonov pripravljeni, torej do četrtka zvečer: »Obseg zadolževanja na letni ravni je določen in v tem okviru se bomo zadolžili. Ta je bil določen že pred epidemijo koronavirusa. Zadolževanje je glede na relativno dobre finančne pogoje možno in se izplača, da se pretekla posojila zamenjujejo z novimi boljšimi obrestnimi merami. Zaradi teh ukrepov se na finančnem področju ne bo zgodilo nič izjemnega. Finančni sistem je stabilen.«

Po njegovih besedah so viri za ukrepe realni in zanesljivi. Evropska centralna banka namenja Sloveniji prek poslovnih bank več kot dve milijardi evrov, denar je na voljo v različnih evropskih skladih, denar iz kohezijskih skladov se preusmerja v zdravstvo in socialo. »V dogovoru smo z Mednarodnim denarnim skladom, da nam prek posebnega sklada omogoči dodatna poroštva, prav tako s Svetovno banko,« je dejal Šircelj. Po njegovih besedah bo država dala poroštva, da bodo »poslovne banke spodbujene za razumevanje gospodarstva in ljudi ter jim pomagale pri odplačilih posojil«.