Vlada o novem paketu ukrepov
Ekonomist Matej Lahovnik vodi posvetovalno skupino vlade.
Odpri galerijo
Ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik svetuje vladi pri ukrepih za pomoč gospodarstvu. Foto Tomi Lombar
Ljubljana – Vlada bo predvidoma ta teden na mizo dobila paket predlogov ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki ga pripravlja vladna posvetovalna skupina. To vodi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.
Pripravljamo paket ukrepov, da se pošlje signal, da bo država naredila vse, kar je v njeni moči, za pomoč gospodarstvu in zaposlenim, je dejal Lahovnik. Konkretno o ukrepih sicer ni hotel govoriti, saj gradivo, ki ga bodo posredovali ministrstvom, še pripravljajo. O vseh predlogih bosta odločala vlada in državni zbor, zato bodo sprejeti ukrepi lahko tudi precej drugačni. Poleg tega se razmere dnevno spreminjajo.
Z vlade so v soboto sporočili, da je bila ustanovljena strokovna skupina pod Lahovnikovim vodstvom za pomoč ministrstvu pri oblikovanju »prvega zakonskega #protiKoronapaketa #PKP1« s prednostno nalogo hitre finančne pomoči prebivalstvu za preprečitev in blaženje posledic epidemije.
Vlada bo smernice za pripravo paketa obravnavala in sprejemala na današnji seji, zakonski predlog pa bo pripravljen do petka, so sporočili. Prve usmeritve, ki bodo del predloga smernic za #PKP1, so uskladili predsedniki koalicijskih strank.
Dogovorili so se, da bodo zaposleni in aktivirani v zdravstvu, civilni zaščiti, varnosti, ključni infrastrukturi in drugih kritičnih dejavnostih med epidemijo po odločitvi predstojnika dobili od deset do 200 odstotkov dodatka na osnovno plačo. Podoben pristop bodo priporočili podjetjem, še posebej v trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Po drugi strani bodo plače vseh funkcionarjev na državni ravni med trajanjem epidemije za 30 odstotkov znižali; po tem, ko je vlada določila najvišje možne plače za ministre in državne sekretarje.
Koalicijski predsedniki so uskladili tudi usmeritve glede načina in višine povračila plač zaposlenih v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali delno prekiniti proizvodnjo ali poslovanje. Več slovenskih podjetij je namreč že prekinilo proizvodnjo, denimo Gorenje, BSH hišni aparati, Carthago, še več bi jim jih lahko sledilo ta teden. Državni zbor je sicer v četrtek poleg preostalih interventnih zakonov sprejel tudi državno sofinanciranje nadomestila plače za delavce na čakanju na delu ali v karanteni. Ti zaposleni bodo prejeli 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih, pri čemer bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov nadomestila za delavce na čakanju na delu oziroma celoten znesek v primeru karantene. Uskladili so tudi način ocene gospodarske škode zaradi epidemije in določili splošni okvir za povračilo.
Dogovorili so se še za izplačilo kriznega dodatka upokojencem in najbolj ranljivim socialnim skupinam prebivalstva za čas trajanja epidemije. »Kot minister za delo bom s svojo ekipo zagotovil, da bo kakršenkoli dodatek oziroma kakršnakoli pomoč, ki bo sprejeta v okviru tako imenovanega koronapaketa, takšna, da bo pravična in predvsem da bo resnično odgovorila na potrebe ljudi, ki jo bodo prejeli,« je Janez Cigler Kralj pojasnil glede napovedanega kriznega dodatka. Konkretnejših informacij, kdo naj bi bili upravičenci in v kakšni višini, pa še ni dal.
Po najavi kriznega dodatka se je v javnosti pojavila vrsta vprašanj, med drugim, kakšna bodo merila za dodelitev, posebej pa, ali lahko nanj računajo tisti, ki sicer delajo, a so zaradi kriznih razmer ostali brez dohodka ali s precej nižjim, kot so številni samostojni podjetniki, obrtniki in tudi mnogi zaposleni. Izplačila pokojnin in socialnih transferjev bodo, kot je Cigler Kralj poudaril že pred dnevi, potekala povsem nemoteno tudi v teh izrednih razmerah.
Potem ko je v javnosti precej odmevala uvrstitev novih ministrov in državnih sekretarjev v najvišji možni plačni razred, se v okviru koronapaketa obeta nižanje plač funkcionarjem. Vsi, ki imajo mandate, so bili izvoljeni ali so jih imenovali nosilci zakonodajne (poslanci), izvršilne (ministri, državni sekretarji) ali sodne oblasti (sodniki) ter predstojniki državnih organov, naj bi v času krize prejemali za 30 odstotkov manj plače. Iz tega naj bi bili izvzeti le župani.
Pripravljamo paket ukrepov, da se pošlje signal, da bo država naredila vse, kar je v njeni moči, za pomoč gospodarstvu in zaposlenim, je dejal Lahovnik. Konkretno o ukrepih sicer ni hotel govoriti, saj gradivo, ki ga bodo posredovali ministrstvom, še pripravljajo. O vseh predlogih bosta odločala vlada in državni zbor, zato bodo sprejeti ukrepi lahko tudi precej drugačni. Poleg tega se razmere dnevno spreminjajo.
Z vlade so v soboto sporočili, da je bila ustanovljena strokovna skupina pod Lahovnikovim vodstvom za pomoč ministrstvu pri oblikovanju »prvega zakonskega #protiKoronapaketa #PKP1« s prednostno nalogo hitre finančne pomoči prebivalstvu za preprečitev in blaženje posledic epidemije.
Nagrade obremenjenim, dodatek upokojencem
Vlada bo smernice za pripravo paketa obravnavala in sprejemala na današnji seji, zakonski predlog pa bo pripravljen do petka, so sporočili. Prve usmeritve, ki bodo del predloga smernic za #PKP1, so uskladili predsedniki koalicijskih strank.
Dogovorili so se, da bodo zaposleni in aktivirani v zdravstvu, civilni zaščiti, varnosti, ključni infrastrukturi in drugih kritičnih dejavnostih med epidemijo po odločitvi predstojnika dobili od deset do 200 odstotkov dodatka na osnovno plačo. Podoben pristop bodo priporočili podjetjem, še posebej v trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Po drugi strani bodo plače vseh funkcionarjev na državni ravni med trajanjem epidemije za 30 odstotkov znižali; po tem, ko je vlada določila najvišje možne plače za ministre in državne sekretarje.
Koalicijski predsedniki so uskladili tudi usmeritve glede načina in višine povračila plač zaposlenih v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali delno prekiniti proizvodnjo ali poslovanje. Več slovenskih podjetij je namreč že prekinilo proizvodnjo, denimo Gorenje, BSH hišni aparati, Carthago, še več bi jim jih lahko sledilo ta teden. Državni zbor je sicer v četrtek poleg preostalih interventnih zakonov sprejel tudi državno sofinanciranje nadomestila plače za delavce na čakanju na delu ali v karanteni. Ti zaposleni bodo prejeli 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih, pri čemer bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov nadomestila za delavce na čakanju na delu oziroma celoten znesek v primeru karantene. Uskladili so tudi način ocene gospodarske škode zaradi epidemije in določili splošni okvir za povračilo.
»Kot minister za delo bom s svojo ekipo zagotovil, da bo kakršenkoli dodatek oziroma kakršnakoli pomoč, ki bo sprejeta v okviru tako imenovanega koronapaketa, takšna, da bo pravična in predvsem da bo resnično odgovorila na potrebe ljudi, ki jo bodo
Komu krizni dodatek?
Dogovorili so se še za izplačilo kriznega dodatka upokojencem in najbolj ranljivim socialnim skupinam prebivalstva za čas trajanja epidemije. »Kot minister za delo bom s svojo ekipo zagotovil, da bo kakršenkoli dodatek oziroma kakršnakoli pomoč, ki bo sprejeta v okviru tako imenovanega koronapaketa, takšna, da bo pravična in predvsem da bo resnično odgovorila na potrebe ljudi, ki jo bodo prejeli,« je Janez Cigler Kralj pojasnil glede napovedanega kriznega dodatka. Konkretnejših informacij, kdo naj bi bili upravičenci in v kakšni višini, pa še ni dal.
Po najavi kriznega dodatka se je v javnosti pojavila vrsta vprašanj, med drugim, kakšna bodo merila za dodelitev, posebej pa, ali lahko nanj računajo tisti, ki sicer delajo, a so zaradi kriznih razmer ostali brez dohodka ali s precej nižjim, kot so številni samostojni podjetniki, obrtniki in tudi mnogi zaposleni. Izplačila pokojnin in socialnih transferjev bodo, kot je Cigler Kralj poudaril že pred dnevi, potekala povsem nemoteno tudi v teh izrednih razmerah.
Funkcionarjem nižje plače
Potem ko je v javnosti precej odmevala uvrstitev novih ministrov in državnih sekretarjev v najvišji možni plačni razred, se v okviru koronapaketa obeta nižanje plač funkcionarjem. Vsi, ki imajo mandate, so bili izvoljeni ali so jih imenovali nosilci zakonodajne (poslanci), izvršilne (ministri, državni sekretarji) ali sodne oblasti (sodniki) ter predstojniki državnih organov, naj bi v času krize prejemali za 30 odstotkov manj plače. Iz tega naj bi bili izvzeti le župani.
