Vlada o prožnosti, delavci o prekarnosti

Ljubljana – Še letos bo vlada pripravila akcijski načrt, s katerim bo poskušala zajeziti porast tveganih oblik na trgu dela, je na posvetu o prekarnih oblikah dejal predsednik Miro Cerar, a po drugi strani poudaril, da je treba trg dela narediti bolj prožen, ker da jo te neizogibno.

Posvet, ki so ga pripravili v nedavno ustanovljeni vladni projektni skupini za prekarne oblike na trgu dela, je sicer ponudil prostor za razpravo, a hitro pokazal, kaj namerava vlada storiti na tem področju. Tudi s tem, da skupina, ki združuje predstavnike Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in tamkajšnje migrantske pisarne, sindikata Mladi plus, Društva novinarjev Slovenije in Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, za zdaj nima pooblastil. Premier Cerar je sicer dejal, da bodo njeni člani, ki predstavljajo vse tiste, ki se srečujejo s tveganim delom, sodelovali pri pripravi »akcijskega načrta« in poskušali »senzibilizirati vse deležnike« o prekarnosti.

Cerar: Absolutne varnosti ni

Predsednik vlade, ki razume prekarno delo kot takšno, ki odstopa od tipičnih oblik zaposlitve in je negotovo, je po drugi strani na posvetu izpostavil, da je treba trg dela narediti še bolj prožen. Atipične oblike dela sicer predstavljajo že skoraj polovico vseh in so hkrati vse pogosteje eden od dejavnikov, ki delavca izpostavljajo večjemu tveganju revščine. Kot je dejal Cerar, se je »treba zavedati, da neke absolutne varnosti danes ni na nobenem področju«, ob čemer je izpostavil potrebo po tako imenovani varni prožnosti, ki naj prinese bolj fleksibilno obliko dela, a tudi takšno, ki bi zagotovila socialno in pravno varnost delavca. Podobno menijo tudi na ministrstvu za delo, ko govorijo o izenačitvi različnih oblik dela. Po besedah ministrice Anje Kopač Mrak je vlada že naredila nekaj korakov v pravo smer in načelo 'vsako delo šteje', po katerem se višajo stroški dela prekarnih oblik dela, bo vodilo, ki ga bodo po njenem upoštevali tudi pri nadaljnih reformah, tudi davčni.

Povsod okoli nas

Da se je o prožnosti govorilo pred desetimi leti, danes pa poslušamo o prekarnosti, je na posvetu izpostavila profesorica in raziskovalka s fakultete za družbene vede Aleksandra Kanjuo-Mrčela. »Raziskave trga dela kažejo, da smo vedno imeli veliko prožnosti, a da je danes to preseglo vse meje, zato ne smemo več zagovarjati večje prožnosti.« Po njenem je tudi mit, da imamo v Sloveniji težavo s segmentacijo trga dela, saj prekarne oblike slabšajo tudi položaj redno zaposlenih. Ne ministrica za delo ne predsednik vlade kritik sicer nista slišala, saj sta posvet predčasno zapustila.

Da so prav odločevalci spodbujali širjenje prekarnih oblik dela, med drugim tudi s podeljevanjem subvencij za samozaposlovanje, je dejal Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sanja Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus je opozorila na nepravilnosti, ki se dogajajo pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja mladih: »So primeri, ko delodajalec zaposli mlado osebo za čas trajanja ukrepa, ji da minimalno plačo, prejme subvencijo, mlada oseba pa mu minimalno plačo potem fizično vrača.« Mario Belovič iz Društva novinarjev Slovenije in Delov novinar pa je izpostavil, da se tisti, katerih delo ima elemente rednega delovnega razmerja, a ga opravljajo na podlagi civilne pogodbe, zelo težko odločijo za tožbo: »Če se novinar odloči za tožbo, to pomeni, da je nekako zaključil kariero, ker pri delodajalcih dobi stigmo, da gre za osebo, ki povzroča težave.« Vstop na trg dela v novinarstvu pa je po njegovem mogoč skoraj izključno samo na podlagi prekarnega dela. Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo je pri tem opozoril tudi na težave organiziranja prekarnih delavcev, saj gre za individulizirane delavce, ki se pogosto počutijo osamljeni in izgubljeni.

Da je danes prekarnost povsod okoli nas in da namesto o delovni zakonodaji lahko govorimo o »supermarketu različnih oblik dela«, je razmere opisal Lukič. Mirsad Begić iz Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev pa je dejal, da se je treba vprašati, ali si trg dela sploh želimo, ko pa se dogaja »razkroj delavskih pravic in ljudske moči v svetu dela«.