Vlada potrdila pomoč za elektrointenzivna podjetja

Vlada je na podlagi evropskega dogovora za podporo čisti industriji določila besedilo zakona, ki ureja pomoč elektrointenzivnim podjetjem. S tem želi okrepiti konkurenčnost te industrije. Do pomoči bo upravičenih okoli 40 slovenskih podjetij. »Uvedeni ukrep delne subvencije cene električne energije bo v najbolj elektro intenzivnim podjetjih, ki večinoma prihajajo iz industrije materialov, marsikje predstavljal 'jeziček na tehtnici' in prispeval k t emu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji,« pomoč pozdravlja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.

Vlada je določila besedilo predloga zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Državni zbor bo o njem odločal po nujnem postopku, zakon pa mora potrditi še evropska komisija. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pričakuje zeleno luč iz Bruslja v nekaj mesecih, »v vzporednem času pa bomo poskušali omogočiti podjetjem, da se prijavijo«.

»Slovenija bo med prvimi v Evropski uniji, ki bo imela zakonsko podlago za pomoč elektrointenzivnim podjetjem, katerih bistven strošek je električna energija. Gre za podjetja, ki imajo visoko dodano vrednost, so zelo pomembna za slovenski izvoz, imajo na tisoče kakovostnih delovnih mest, znanje in se spopadajo z okrnitvijo svoje konkurenčnosti na globalnem trgu,« je po seji vlade dejal Kumer.

V gospodarstvu pomoč pozdravljajo, saj so elektrointenzicna podjetja zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu, je dejala Vesna Nahtigal: » S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči, in končno zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije.« Slovenska podjetja z letno porabo med 20 in 69 gigavatnih ur so v prvi polovici lanskega leta, za kar so na voljo zadnji podatki evropskega statističnega urada, plačevala tri odstotke cenejšo električno energijo od evropskega povprečja, podjetja s porabo med 70 in 149 gigavatnih ur pa tri odstotke dražjo elekriko.

A pomembna razlika nastaja med ceno električne energijo, ki jo plačujejo evropska podjetja ter podjetja v drugih regijah, od Amerike in Azije, do bližnjih Turčije in denimo BiH. Zato okvir za državno pomoč določa evropski dogovor o čisti industriji (CISAF).

Kaj predvideva pomoč?

Spodbude se bodo zagotavljale upravičencem za pokrivanje dela stroškov nakupa električne energije do največ 50 odstotkov napovedane letne porabe električne energije. Stroški za podprto polovico porabe elektrike po prejemu spodbude ne smejo pasti pod 50 odstotkov tržne cene, pri čemer strošek te električne energije ne sme biti nikoli nižji od 50 evrov na megavatno uro. Vlada naj bi vsako leto sproti določala mejo, do katere bo sofinancirala elektriko. To bo odvisno od tržne cene elektrike. Prejemnik pomoči bo moral vsaj polovico prejetih sredstev najkasneje v 48 mesecih po prejemu uporabiti za trajnostne naložbe.

Ta shema bo podjetjem na voljo tri leta, torej do leta 2028. Predviden strošek za slovensko državo je od 90 do sto milijonov evrov. Sredstva za pomoč bosta zagotavljala državna proizvajalca električne energije HSE in Gen energija.

V vladi so se odločili, da bodo do pomoči upravičena podjetja, ki so več kot petodstotno energetsko intenzivna in z letno porabo vsaj 15 gigavatnih ur, s čimer so postavili mejo nižje od evropskih mej. Torej bo do pomoči upravičenih več podjetij, in sicer okoli 40.

Potem ko je družba Slovenska industrija jekla (Sij), v kateri ima država 25-odstotni lastniški delež, v torek opozorila, da ob morebitnih izključitvenih kriterijih v zakonu do pomoči morda ne bo upravičena, je minister povedal, da so v predlog vnesli izjemo, da bo Sij za pomoč lahko kandidiral. Po njegovih besedah je železarska panoga po evropskih smernicah vključena v ukrep, a ima »Sij izziv, da bi se lahko znašel kot podjetje v težavah«.

»V skupini Sij kot največji porabnici električne energije v Sloveniji skrbno spremljamo zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij (ZSKEP). Sprejeta različica predloga ZSKEP bi sicer omogočila prijavo tudi družbam Skupine Sij, vendar pa zakon še vedno vsebuje člene z izločitvenimi kriteriji, po katerih naše družbe ne bi bile upravičene do cenejše električne energije in se zoper negativno odločbo operaterja trga skladno z ZSKEP niti ne bi mogle pritožiti,« so se na predlog, ki ga je sprejela vlada odzvali v Siju. Dodajajo, da zakon uvaja selektivnost tam, kjer evropske prakse kažejo drugačne rešitve in težko razumejo omejitve, ki niso povezane s konkurenčnostjo. Poudarili so, da je cena električne energije ključni dejavnik njihove konkurenčnosti, saj bi imela skupina Sij s tem bistveno s tem večjo možnost pridobivanja naročil, lažje pa bi dosegla tudi prestrukturiranje, dogovor o dolgoročni rešitvi refinanciranja in našla strateškega partnerja. Brez državne pomoči pa bi se lahko znašla v nezmožnosti dolgoročnega preživetja, ogroženih pa bi bilo tudi 3600 delovni mest.