Poroštvena shema je težka dve milijardi evrov
Država bo mikro, malim in srednjim podjetjem jamčila za 80 odstotkov posojila, velikim pa za 70 odstotkov.
Odpri galerijo
S poroštvenim zakonom bo država podjetjem in posameznikom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, do določene višine jamčila za kredite. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vlada je sprejela drugi protikoronski paket, ki prinaša poroštveno shemo. Sprejete ukrepe so predstavili minister za finance Andrej Šircelj ter člani vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik, Igor Masten in Ivan Simič.
Obseg poroštvene sheme je trenutno dve milijardi evrov. Če bi se v prihodnjih mesecih izkazala potreba, se shema preprosto razširi, je dejal Igor Masten.
Država bo mikro, malim in srednjim podjetjem jamčila za 80 odstotkov posojila, velikim pa za 70 odstotkov. Višina posojila je za podjetja omejena na deset odstotkov lanskih letnih prihodkov ali na letne stroške dela.
»Država bo veliko večino potencialnih kreditnih izgub prevzela nase. Bilance bank so tako sproščene tveganja in lahko likvidnost, ki jo imajo, kanalizirajo podjetjem,« je dejal Masten in poudaril možnost, da se jamči za posojila, ki so bila odobrena od razglasitve epidemije 12. marca dalje. Banke lahko torej začnejo posojati, je dodal.
Posojila se lahko namenijo za pet let. Podjetje se bo moralo vključiti v pobot terjatev in obveznosti pri Ajpesu. »Tako želimo na obstoječi platformi pobota terjatev stimulirati podjetja, da svoje dolgove do dobaviteljev rešujejo hitro na čim bolj učinkovit način. To znatno zmanjša potrebo po likvidnosti,« je rekel Masten.
»Želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada. Likvidnostne težave se kopičijo in bodo vrh po predvidevanjih dosegle konec tega meseca in maja. Likvidnost pa bo potrebna tudi za financiranje izhoda iz krize. Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov težava pri vključevanju v dobaviteljske procese in zagotavljanju dobrin za končni trg,« je še rekel Masten.
Po podatkih Banke Slovenije ocenjujemo, da bi bila lahko unovčena poroštva v višini 458 milijonov evrov. Glede na strukturo podjetij ocenjujemo, da ta poroštva ne bodo izvedena, ker bodo podjetja sposobna vrniti posojila, je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Če bi bila unovčenja uresničena, bi vlada poroštva poravnala z denarjem, razen če bi Evropska centralna banka ali Banka Slovenije dali soglasje, da se poravna z obveznico države ali SID banke.
Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 evrov za otroka pa bo tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evri, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo upravičeni še prejemniki poklicnih pokojnin, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 700 evrov, in kmetje, ki so dopolnili 65 let, a niso upravičeni do upokojenskega solidarnostnega dodatka in njihovi dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Dodaja pa se tudi nov institut nadomestila plače v višini 513,64 evra bruto zaradi izgube zaposlitve za tiste posameznike, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga do 13. marca. Brezposelne, prijavljene na zavod za zaposlovanje, pa se lahko napoti na sezonsko delo v kmetijstvu. Barbara Eržen
Po besedah Mateja Lahovnika se bo v prihodnje razmišljalo o podaljšanju ukrepov za bolj prizadete, zmanjševale se bodo birokratske ovire, razmisliti pa bo treba tudi o sofinanciranju skrajšanja delovnega časa po nemškem in avstrijskem zgledu. »Dokler povpraševanje ne bo na predkriznem nivoju, tudi storitve in industrijska proizvodnja ne bodo delovale na predkriznih zmogljivostih. Torej – dokler se avtomobili ne bodo prodajali kot pred krizo, se tudi proizvajali v taki meri ne bodo in bodo tudi dobavitelji čutili posledice,« je dodal.
Vlada predlaga zvišanje povprečnin za občine s 589,11 na 623,96 evra.
Obseg poroštvene sheme je trenutno dve milijardi evrov. Če bi se v prihodnjih mesecih izkazala potreba, se shema preprosto razširi, je dejal Igor Masten.
Država bo mikro, malim in srednjim podjetjem jamčila za 80 odstotkov posojila, velikim pa za 70 odstotkov. Višina posojila je za podjetja omejena na deset odstotkov lanskih letnih prihodkov ali na letne stroške dela.
»Država bo veliko večino potencialnih kreditnih izgub prevzela nase. Bilance bank so tako sproščene tveganja in lahko likvidnost, ki jo imajo, kanalizirajo podjetjem,« je dejal Masten in poudaril možnost, da se jamči za posojila, ki so bila odobrena od razglasitve epidemije 12. marca dalje. Banke lahko torej začnejo posojati, je dodal.
Posojila se lahko namenijo za pet let. Podjetje se bo moralo vključiti v pobot terjatev in obveznosti pri Ajpesu. »Tako želimo na obstoječi platformi pobota terjatev stimulirati podjetja, da svoje dolgove do dobaviteljev rešujejo hitro na čim bolj učinkovit način. To znatno zmanjša potrebo po likvidnosti,« je rekel Masten.
Preberite še
Kakšno poroštveno shemo snuje država
Kakšno poroštveno shemo snuje država
»Želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada. Likvidnostne težave se kopičijo in bodo vrh po predvidevanjih dosegle konec tega meseca in maja. Likvidnost pa bo potrebna tudi za financiranje izhoda iz krize. Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov težava pri vključevanju v dobaviteljske procese in zagotavljanju dobrin za končni trg,« je še rekel Masten.
Po podatkih Banke Slovenije ocenjujemo, da bi bila lahko unovčena poroštva v višini 458 milijonov evrov. Glede na strukturo podjetij ocenjujemo, da ta poroštva ne bodo izvedena, ker bodo podjetja sposobna vrniti posojila, je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Če bi bila unovčenja uresničena, bi vlada poroštva poravnala z denarjem, razen če bi Evropska centralna banka ali Banka Slovenije dali soglasje, da se poravna z obveznico države ali SID banke.
Več upravičencev do enkratne pomoči
Poleg rednih študentov bodo do enkratne pomoči v višini 150 evrov upravičeni tudi izredni študenti s stalnim prebivališčem – vlada ocenjuje, da gre za približno 57.000 posameznikov –, ki niso zaposleni. Izplačilo za vse je po novem določeno do 1. junija. Dodatek v enaki višini bo pripadal tudi invalidom, družinskim pomočnikom, rejnikom, upravičencem do starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, materinskega oz. starševskega nadomestila, upravičencem do delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi nege in varstva otroka ter vojnim veteranom in invalidom, ki jim je veteranski oz. družinski dodatek edini prejemek.Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 evrov za otroka pa bo tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evri, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo upravičeni še prejemniki poklicnih pokojnin, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 700 evrov, in kmetje, ki so dopolnili 65 let, a niso upravičeni do upokojenskega solidarnostnega dodatka in njihovi dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Dodaja pa se tudi nov institut nadomestila plače v višini 513,64 evra bruto zaradi izgube zaposlitve za tiste posameznike, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga do 13. marca. Brezposelne, prijavljene na zavod za zaposlovanje, pa se lahko napoti na sezonsko delo v kmetijstvu. Barbara Eržen
Razmislek o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa
Po besedah Mateja Lahovnika se bo v prihodnje razmišljalo o podaljšanju ukrepov za bolj prizadete, zmanjševale se bodo birokratske ovire, razmisliti pa bo treba tudi o sofinanciranju skrajšanja delovnega časa po nemškem in avstrijskem zgledu. »Dokler povpraševanje ne bo na predkriznem nivoju, tudi storitve in industrijska proizvodnja ne bodo delovale na predkriznih zmogljivostih. Torej – dokler se avtomobili ne bodo prodajali kot pred krizo, se tudi proizvajali v taki meri ne bodo in bodo tudi dobavitelji čutili posledice,« je dodal.
Višje povprečnine
Vlada predlaga zvišanje povprečnin za občine s 589,11 na 623,96 evra.
