Vloga nabave v dobi globalne polikrize

Dinamika sodobnega poslovanja v letu 2026 narekuje, da se nabavna funkcija znova izumi. To sovpada s cikli korenitih preobrazb, ki se v tej disciplini pojavljajo približno vsakih deset let. Letošnja Nabavna konferenca v Portorožu, ki poteka pod sloganom »Odpornost, odgovornost, prihodnost«, jasno zarisuje meje nove resničnosti. V njej nabavni strokovnjaki ne le obvladujejo tveganja, temveč aktivno ustvarjajo dolgoročno konkurenčno prednost.

O tem, kako nabava postaja osrednji strateški arhitekt podjetja, smo se pogovarjali s snovalci programa:

• Srečkom Bukovcem, predsednikom Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS),
• Marino Lindič, podpredsednico ZNS ter nekdanjo predsednico in trenutno Generalno sekrearko mednarodne zveze IFPSM,
• Luko Rutarjem, programskim vodjem novega odra Javno naročanje.
   

Glede na vaše bogate izkušnje – Marina, bili ste predsednica svetovne federacije IFPSM in ste aktualna generalna sekrearka IFPSM, Srečko, vi pa vodite Združenje nabavnikov Slovenije –, zakaj je prav leto 2026 tisti prelomni trenutek, ko se nabava ne more več vrniti na »stara pota«?

Marina Lindič: Smo v prelomnem obdobju, ki ga zaznamuje globalna polikriza – od geopolitične nestabilnosti do izjemno strogih regulativnih zahtev. Kot strokovnjakinja z več desetletji izkušenj sem prepričana, da nabava ni več zgolj podporna funkcija za obvladovanje neposrednih stroškov. Danes prevzema vlogo osrednjega strateškega arhitekta s 360-stopinjskim pogledom na trg. Podjetja morajo v tem kontekstu delovati kot seizmografi, ki zaznavajo premike na globalnih trgih, še preden ti postanejo kritični.

Srečko Bukovec: Res je. V letu 2026 odpornost ni več zgolj modna beseda, temveč osrednja konkurenčna prednost, ki loči uspešna podjetja od povprečnih, vodje od sledilcev. Z letošnjim programom želimo poudariti, da je nabava prav v središču zaupanja – od etičnih praks in transparentnosti do strateške suverenosti celotne regije. Konferenca je zasnovana tako, da nabavne strokovnjake spodbudimo k prevzemanju proaktivne vloge: ne le da se na tveganja odzivajo, temveč z znanjem, inovacijami in digitalno podporo aktivno uveljavljajo nove nabavne prakse.

FOTO: Gregor Ravnik

Slogan konference je »Odpornost, odgovornost, prihodnost«. Kako se ti trije stebri konkretno zrcalijo v izzivih, s katerimi se spopadajo slovenska podjetja?

Marina Lindič: Odpornost pomeni korenit prehod od modelov, optimiziranih izključno za stroške, k modelom, ki prioritetno obravnavajo ublažitev tveganj in agilnost. Vidimo pospešeno regionalizacijo. Odgovornost pa danes pomeni predvsem obvladovanje emisij Scope 3 in skladnost z direktivo CSRD, ki od 1. januarja 2026 velja za vsa velika podjetja in kotirana MSP.

Srečko Bukovec: Prihodnost pa je v znamenju agentne umetne inteligence. Ne govorimo več o preprosti avtomatizaciji, temveč o avtonomnih sistemih, ki so sposobni samostojno analizirati ponudbe in celo voditi pogajanja o manj kompleksnih kategorijah porabe, predvsem pa hitreje, temeljiteje spremljati dinamiko nabavnih trgov s ciljem čim natančnejšega in hitrejšega zaznavanja sprememb v oskrbnih verigah.

Letošnja velika novost konference je oder Javno naročanje. Luka, kot programski vodja tega sklopa, zakaj ste se odločili za to ločeno, specializirano vsebino?

Luka Rutar: Ker v javnih gospodarskih družbah in ključni infrastrukturi pogosto vlada paradoks: trg zahteva rezultate, zakonodaja (ZJN-3) pa postavlja stroge meje. Želimo razbiti mit, da sta zakonitost in gospodarnost v konfliktu. Naš cilj je pokazati, kako v reguliranem okolju delovati prožno, strateško in komercialno učinkovito. Poglobili se bomo v vprašanja, kako se pogajati za ceno, ko so ponudbe javne, in kako preiti iz zgolj »pravne varnosti« v dejanske prihranke prek celotnih stroškov lastništva (TCO).

FOTO: Gregor Ravnik

Digitalizacija in UI sta rdeča nit prvega dne. Veliko govorite o prehodu iz generativne v »agentno« umetno inteligenco. Kaj to dejansko pomeni za nabavnika v praksi?

Marina Lindič: To je ključen trend leta 2026. Agentna UI presega zmožnosti velikih jezikovnih modelov (LLM), saj gre za sisteme, sposobne večstopenjskega sklepanja. Kot bosta na konferenci poudarila Iztok Juvan in Mirela Senica, lahko ti sistemi izboljšajo točnost napovedi za 25–40 %. V praksi to pomeni, da UI ne le opozarja na ozka grla, temveč proaktivno predlaga ukrepe, kot sta preusmeritev transporta in prilagoditev proizvodnega vrstnega reda.

V programu izpostavljate tudi strateško suverenost in varnost. Kako nova zakonodaja, kot je NIS2, vpliva na nabavne procese?

Srečko Bukovec: To je eden največjih praktičnih izzivov. Slovenski Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1) širi krog zavezancev na približno 6.000 do 8.000 subjektov. Nabava se zdaj spopada z nujnostjo izvajanja strogih revizij kibernetske varnosti pri vseh dobaviteljih v verigi, saj incidenti pri partnerjih neposredno vplivajo na skladnost podjetja. Poleg poudarka na kibernetski varnosti oskrbnih verig mora žal nabava upoštevati tudi realnosti vojaških konfliktov, zato prvič na nabavni konferenci uvajamo modul, povezan z delovanjem in specifiko oblikovanja oskrbnih verig za potrebe obrambne industrije. Na konferenci bomo gostili vrhunske strokovnjake iz podjetja Leonardo (Andrea Nativi in Fabio Poletto), ki bodo razložili, kako se meja med vojaškim in civilnim sektorjem briše prek tehnologij z dvojno rabo (dual-use).

FOTO: Gregor Ravnik

Če bi morali izpostaviti tri module, ki so za udeležence obvezni, kateri bi to bili?

Srečko Bukovec: Strateška suverenost in zanesljivost dobav, vloga nabave pri zagotavljanju konkurenčnosti in povečevanja produktivnosti. Gostili bomo vodilne strokovnjake iz letalske in obrambne industrije, ki bodo predstavili izzive v obdobju rekordnih izdatkov za obrambo.

Marina Lindič: Trajnostno poslovanje: Poudarek se seli na odgovornost na ravni izdelka, kjer morajo nabavni oddelki poznati specifičen ogljični odtis vsake ključne komponente.

Luka Rutar: Oder Javna nabava. Posebej izpostavljam panelno soočenje člana uprave (David Skornšek), pravnika (Miha Štravs) in vodje nabave (Petra Tratnik Dobnikar), kjer bomo soočili izzive in priložnosti podjetij v procesu javnega naročanja.

Za konec – kako bo znanje s te konference vplivalo na konkurenčnost podjetij v letu 2026?

Marina Lindič: Podjetja, ki bodo hitro posvojila standarde NIS2, integrirala ESG-merila in uporabila modularne rešitve UI, bodo postala vodilni akterji v evropskem in globalnem gospodarskem prostoru.

Srečko Bukovec: Nabavnik v letu 2026 postaja 360-stopinjski arhitekt poslovne vrednosti. Tisti, ki bodo znali združiti tehnološko znanje in moč s humanističnim pristopom k vodenju, bodo pisali zgodbe o uspehu v naslednjem desetletju.

Luka Rutar: Konkurenčnost bo temeljila na sposobnosti agilnega delovanja znotraj pravil. Znanje s konference bo podjetjem omogočilo premik iz miselnosti »pravnega pokritja« v ustvarjanje dejanskih prihrankov in dodane vrednosti.

Naročnik oglasne vsebine je PLANET GV