VOC Celje bi imel volitve vsako leto
Za družbe povezanih oseb okoli VOC Celje je bilo minulo leto nakupno zelo bogato.
Odpri galerijo
Kamnolom v Veliki Pirešici VOC še vedno zelo zanima, tudi če bi ga bila polovica državnega. FOTO: Leon Vidic/Delo
Stopče – Družba VOC Celje, ki je v 100-odstotni lasti podjetja VOC Ekologija, katerega polovična lastnica je družina direktorja Romana Moškotevca, polovična pa partnerka Janeza Škoberneta Simona Okorn, je že dosegla lansko realizacijo. Do konca leta pričakujejo 40 milijonov evrov prometa, kar pripisujejo velikim uspehom pri pridobivanju poslov, pri čemer jim pomaga tudi Škoberne.
Velik vpliv na dobro poslovanje je imel lanski nakup stroja za reciklažo asfalta, zaradi katerega so bili uspešni na več razpisih, je pojasnil Moškotevc, z razpisi pa so dobili več sredstev kot iz naslova koncesije za vzdrževanje državnih in lokalnih cest v celjski in koroški regiji. Pravi, da so napovedi za prihodnje leto bolj skromne: »Letos smo imeli dvojne volitve in mi bi si zagotovo želeli, da bi bile volitve vsako leto.«
Spomladi so odprli svojo asfaltno bazo v Šentjanžu pri Dravogradu, potem ko jim je tisto v Veliki Pirešici speljal Remont, za gradnjo v celjskih Trnovljah pa niso imeli dovoljenj. V Veliki Pirešici jih še vedno zanima kamnolom, kjer so z osmimi milijoni evrov terjatev večinski upnik. Gre za hipoteke na zemljišča v kamnolomu. O ceni, ki jo je VOC Ekologija plačala za terjatve, Moškotevc pravi, da gre za poslovno skrivnost.
Tudi zato bodo čakali na prodajo kamnoloma, ki je zaradi tožbe sklada kmetijskih zemljišč, ki zahteva pol kamnoloma, ustavljena. »Hecno je, da nekdo po toliko letih uveljavlja nekaj, za kar je imel 20 let čas,« tožbo komentira Moškotevc in dodaja, da čeprav bo država dobila zemljišča, jih kamnolom še vedno zanima. Pripravljeni so tudi na precej višje cene kamnoloma, ki se napovedujejo zaradi zanimanja velikih gradbenikov: »Kot upnik bomo tako kar se da poplačani.«
VOC Ekologija in povezana podjetja so zadnje čase veliko kupovali. Nazadnje tako imenovano našo malo kliniko v Celju, zanjo so namenili okoli 2,5 milijona evrov. Še 2,6 milijona evrov (brez davka) so plačali za stavbo CM Celje v stečaju na Lavi, ker niso mogli kupiti nekdanje betonarne Ingrada Gramata v Celju tik ob Savinji. Eden izmed dražiteljev, predstavnik Inposa, je vložil ugovor zoper dražbo, saj da je nezakonita, ker je družba VOC Ekologija povezana z nekdanjim lastnikom Ingrad Gramata. Cestno podjetje Maribor (CPM), katerega večinski lastnik in direktor je bil Škoberne, je bil namreč večinski lastnik Ingrada Gramata. Lastnica betonarne je od poletja ljubljanska družba BFL Trading Romana Moškotevca. Načrtov za to območje še nimajo, saj se morajo uskladiti z načrti občine, pravi Moškotevc. Njegova družba Ahac prav tako končuje uspešno leto: pričakujejo 50 milijonov evrov prometa, deset odstotkov več kot lani.
Od kod VOC Ekologiji in povezanim družbam toliko sredstev za nakupe? Moškotevc pravi, da gre za dobro sodelovanje s Heto in DUTB: »Po moje so bile to zgodovinske priložnosti, ki so jih nekateri, tudi občine, marsikje zamudili.« Kako jim pri delu pomaga Škoberne, pa Moškotevc odgovarja: »Sodeluje prek podjetja Trapez, kjer dela. Sodeluje na področju operative, lobiranja, komerciale, pridobivanja poslov.« Podjetje Trapez je v lasti Škobernetovega soseda Mateja Lavbiča, ki je s Škobernetom že sodeloval. Škoberne je na Lavbičevo podjetje s pogrebnimi storitvami Žalujka nekaj dni pred stečajem CPM prenesel del premoženja te mariborske družbe.
Velik vpliv na dobro poslovanje je imel lanski nakup stroja za reciklažo asfalta, zaradi katerega so bili uspešni na več razpisih, je pojasnil Moškotevc, z razpisi pa so dobili več sredstev kot iz naslova koncesije za vzdrževanje državnih in lokalnih cest v celjski in koroški regiji. Pravi, da so napovedi za prihodnje leto bolj skromne: »Letos smo imeli dvojne volitve in mi bi si zagotovo želeli, da bi bile volitve vsako leto.«
Preberite še:
Nova priložnost za državo, da dobi kamnolom
Pravda o uporabi kamnoloma Velika Pirešica
Nova priložnost za državo, da dobi kamnolom
Pravda o uporabi kamnoloma Velika Pirešica
Čakajoč na kamnolom
Spomladi so odprli svojo asfaltno bazo v Šentjanžu pri Dravogradu, potem ko jim je tisto v Veliki Pirešici speljal Remont, za gradnjo v celjskih Trnovljah pa niso imeli dovoljenj. V Veliki Pirešici jih še vedno zanima kamnolom, kjer so z osmimi milijoni evrov terjatev večinski upnik. Gre za hipoteke na zemljišča v kamnolomu. O ceni, ki jo je VOC Ekologija plačala za terjatve, Moškotevc pravi, da gre za poslovno skrivnost.
Za Romanom Moškotevcem je uspešno leto. Njegova družba Ahac bo pridelala 50 milijonov prihodkov, njegova ljubljanska družba BFL Trading je kupila betonarno propadlega Ingrad Gramata, VOC Celje, kjer je direktor, njegova družina pa prek družbe VOC Ekologij
Tudi zato bodo čakali na prodajo kamnoloma, ki je zaradi tožbe sklada kmetijskih zemljišč, ki zahteva pol kamnoloma, ustavljena. »Hecno je, da nekdo po toliko letih uveljavlja nekaj, za kar je imel 20 let čas,« tožbo komentira Moškotevc in dodaja, da čeprav bo država dobila zemljišča, jih kamnolom še vedno zanima. Pripravljeni so tudi na precej višje cene kamnoloma, ki se napovedujejo zaradi zanimanja velikih gradbenikov: »Kot upnik bomo tako kar se da poplačani.«
Od kod denar?
VOC Ekologija in povezana podjetja so zadnje čase veliko kupovali. Nazadnje tako imenovano našo malo kliniko v Celju, zanjo so namenili okoli 2,5 milijona evrov. Še 2,6 milijona evrov (brez davka) so plačali za stavbo CM Celje v stečaju na Lavi, ker niso mogli kupiti nekdanje betonarne Ingrada Gramata v Celju tik ob Savinji. Eden izmed dražiteljev, predstavnik Inposa, je vložil ugovor zoper dražbo, saj da je nezakonita, ker je družba VOC Ekologija povezana z nekdanjim lastnikom Ingrad Gramata. Cestno podjetje Maribor (CPM), katerega večinski lastnik in direktor je bil Škoberne, je bil namreč večinski lastnik Ingrada Gramata. Lastnica betonarne je od poletja ljubljanska družba BFL Trading Romana Moškotevca. Načrtov za to območje še nimajo, saj se morajo uskladiti z načrti občine, pravi Moškotevc. Njegova družba Ahac prav tako končuje uspešno leto: pričakujejo 50 milijonov evrov prometa, deset odstotkov več kot lani.
Cestno podjetje Maribor, kjer je bil večinski lastnik in direktor Janez Škoberne, je v začetku leta 2011 pristalo v stečaju. Škoberne danes prek podjetja svojega soseda pomaga pri pridobivanju poslov družbi VOC Celje, katere lastnica je družba VOC Ekologi
Od kod VOC Ekologiji in povezanim družbam toliko sredstev za nakupe? Moškotevc pravi, da gre za dobro sodelovanje s Heto in DUTB: »Po moje so bile to zgodovinske priložnosti, ki so jih nekateri, tudi občine, marsikje zamudili.« Kako jim pri delu pomaga Škoberne, pa Moškotevc odgovarja: »Sodeluje prek podjetja Trapez, kjer dela. Sodeluje na področju operative, lobiranja, komerciale, pridobivanja poslov.« Podjetje Trapez je v lasti Škobernetovega soseda Mateja Lavbiča, ki je s Škobernetom že sodeloval. Škoberne je na Lavbičevo podjetje s pogrebnimi storitvami Žalujka nekaj dni pred stečajem CPM prenesel del premoženja te mariborske družbe.
