Vodstvo NKBM čakajo slabe naložbe

Ljubljana – Aleš Hauc, imenovan za novega predsednika uprave NKBM, bo moral aktivno upravljati slabe naložbe banke in refinancirati finančne vire, ki jih je najela v tujini, je prednostne naloge novega šefa NKBM opisal Žan Jan Oplotnik z ekonomsko-poslovne fakultete.

Preden se bo Hauc zavihtel na čelo NKBM, bo moral še dobiti licenco Banke Slovenije. K vodenju banke so ga povabili nadzorniki, ki so z njegovim imenovanjem prehiteli izredno skupščino. To je namreč zahtevala AUKN, na njej pa bi zamenjali večino članov sedanjega nadzornega sveta. Nadzorniki tudi niso upoštevali želje predsednice uprave AUKN Dagmar Komar, da novega predsednika uprave imenuje nov nadzorni svet. Oplotnik je dejal, da bi bilo smiselno z imenovanjem novega šefa banke počakati, Hauc pa se mu zdi dobra izbira, saj se je Pošta pod njegovim vodstvom razvijala in poslovala z dobičkom.

Sicer pa spor med AUKN ter prvim nadzornikom banke Dušanom Jovanovičem in NKBM banki ne koristi, je dejal Oplotnik: »Tako AUKN kot sedanji nadzorniki bi se morali zavedati, da je temelj bančnega poslovanja zaupanje in da bi morali v korist vseh deležnikov banke proces menjave uprave čim bolj konstruktivno speljati. Pogrešam aktivnejšo vlogo Banke Slovenije, ki bi morala paziti, da se interni spori med lastniki ter nadzorniki in vodstvom ne kažejo navzven.« Oplotnik je še opozoril, da se bonitetna ocena banke zniža in financiranje podraži, če banka nima stabilnega vodstva ali lastnikov.

Haučeva prednostna naloga bo moralo biti aktivno upravljanje slabih naložb, je dejal Oplotnik. Predsednik uprave naj vzpostavi oddelek za upravljanje slabih naložb, torej podjetij, ki so bančni dolžniki ali so jim banke zaplenile premoženje. »Banke lahko to premoženje bodisi prodajo, da dobijo aktivna sredstva, bodisi pomagajo vzpostaviti zdrava jedra v podjetjih, da bodo ta lahko poravnala obveznosti,« je dodal Oplotnik.

Druga naloga nove uprave pa bo refinanciranje finančnih virov, ki jih je banka najela v tujini, je rekel naš sogovornik in dodal: »Glede na to, da slovenskim bankam padajo bonitete, je vprašanje, kako refinancirati. Banka se lahko zadolži pri ECB, lahko pospešeno zbira depozite ali pa si finančni položaj poskuša okrepiti z dokapitalizacijo ali odprodajo nepotrebnega premoženja.«

Podjetja pa od bankirjev pričakujejo predvsem kreditiranje. »Trenutno banke težko kreditirajo zaradi dvomljive bonitete strank,« je dejal Oplotnik in dodal, da bi se kreditni krč lahko odpravil z dobrimi kriteriji za kreditiranje poslov, banke pa bi aktivno pomagale kreditojemalcem, da bi izboljšali naložbe.