Vojna revnih v predmestju Trsta

Na eni strani delavci, ki se borijo za delovna mesta, na drugi prebivalci, ki se bojijo za svoje zdravje.
Fotografija: Škedenj je znan predvsem po tem, da tam deluje železarna – Ferriera, zaradi katere se v zraku ves čas čuti rahlo sladkoben vonj. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Škedenj je znan predvsem po tem, da tam deluje železarna – Ferriera, zaradi katere se v zraku ves čas čuti rahlo sladkoben vonj. FOTO: Uroš Hočevar

Trst – V tržaških sindikalnih organizacijah so prepričani, da gre za neodgovorno pridobivanje političnih točk lokalne oblasti. Družba Arvedi, lastnica škedenjske železarne, je pred kratkim napovedala umik iz Trsta in kot vzrok navedla pritiske deželne uprave. Če bi se to uresničilo, bi na cesti ostalo od 450 do 600 delavcev (s kooperanti še veliko več). Za zaprtje si že dolgo prizadeva okoliško prebivalstvo, ki opozarja na svojo pravico do zdravja.

»To je vojna revnih,« pravi možakar, ki smo ga srečali med obiskom Škednja, nekdanje pretežno slovenske vasi, ki je zdaj predmestje Trsta. Kraj je znan predvsem po tem, da tu deluje železarna – Ferriera, zaradi katere se v zraku ves čas čuti rahlo sladkoben vonj. Industrijski obrat je pred 124 leti ustanovila Kranjska industrijska družba (Krainische Industrie Gesellschaft), ki je imela sedež v Ljubljani. V zadnjih desetletjih pa se okoli železarne bije boj med prebivalci, ki zahtevajo zaprtje, in delavci, ki imajo tu delovna mesta. »Na koncu bodo potegnili kratko eni ali drugi, gotovo ne gospodje politiki ali podjetniki,« pripomni.

Bo škedenjska železarna zares zaprla svoja vrata? Ljudje, ki živijo v okolici, to kar težko verjamejo. FOTO: Uroš Hočevar
Bo škedenjska železarna zares zaprla svoja vrata? Ljudje, ki živijo v okolici, to kar težko verjamejo. FOTO: Uroš Hočevar

 

Onesnaženja je manj kot v preteklosti


»V Škednju ljudje umirajo zaradi tumorja na pljučih. Tudi moj mož, ki je delal v železarni, je tako odšel,« pravi gospa v tamkajšnji trgovini. »Tudi če vsak dan brišem črn prah s pohištva, se ne strinjam z zahtevami po zaprtju železarne, saj daje kruh toliko družinam,« pravi Sara German, ki jo prav tako zmotimo med nakupi.

»In ni res, da vsi umirajo zaradi železarne, imamo tudi vaščanke, stare skoraj 99 let. Kaj pa onesnažen zrak zaradi prometa? V mestnem središču nimajo takih hortenzij, kakršne cvetijo na mojem vrtu,« je prepričana. Sogovorniki v Škednju pa so se strinjali, da je onesnaženje v zadnjih letih precej manjše kot v preteklosti, to so pokazale tudi meritve na mestih okoli železarne, ki jih je v dogovoru z lokalnimi oblastmi namestil sedanji lastnik. Družba Arvedi iz Cremone se je ob nakupu železarne pred petimi leti zavezala k izvedbi večmilijonskih ukrepov proti onesnaževanju.
 

»Delavci se bomo borili do konca«


V podjetju Siderurgica Triestina, ki je v lasti skupine Arvedi, nam vstopa v železarno v teh dneh niso dovolili. »Trenutno imamo preveč težav, zato to ni mogoče,« so nas odpravili. Minulo sredo so delavci v železarni stavkali, da so lahko protestirali na osrednjem tržaškem Velikem trgu, medtem ko so se predstavniki sindikatov sestali z deželno oblastjo.

»Delavci smo zelo v skrbeh. Pismo, ki ga je v časopisu objavil predstavnik lastnika Giovanni Arvedi, da nameravajo zapreti na hitro, nas je zelo vznemirilo. To bo socialna bomba za Trst in politiki, ki imajo veliko povedati o zapiranju železarne, bodo morali prevzeti odgovornost,« pravi Marko Relli, mehanik in eden od sindikalnih predstavnikov v železarni. Z njim se srečamo v pristaniški »locandi«, baru, ki ga obiskujejo tudi delavci železarne in ribiči (tu je, kot da bi pristali v filmu: za mizami igrajo briškolo in tršet, se kregajo, navsezgodaj pijejo vino in žgane pijače, vmes pa tudi kakšno zapojejo).

»Od dežele in vlade v Rimu zahtevamo, da vzpostavi okolje za ponovno rast industrije, ki jo mesto nujno potrebuje,« je odločen Renato Kneipp iz sindikalne organizacije CGIL. FOTO: Uroš Hočevar
»Od dežele in vlade v Rimu zahtevamo, da vzpostavi okolje za ponovno rast industrije, ki jo mesto nujno potrebuje,« je odločen Renato Kneipp iz sindikalne organizacije CGIL. FOTO: Uroš Hočevar


Relli pokaže na železniške tire, ki so speljani pod mizami in že dolgo niso več v uporabi. »Avstrija je imela vse to urejeno, Trst je bil pred sto leti eno od treh industrijskih središč Italije, danes pa vse bolj ali manj propada,« se namršči. Sindikalist zagotovi, da ne bodo dopustili, da politiki zapravijo delovna mesta. Pojasnil je, da so posredi tudi interesi za širitev logistične platforme na območje železarne, morda da so za vsem tem celo kitajski investitorji. Po njegovih besedah je to sicer legitimno, a logistika ne zmore čez noč ustvariti toliko delovnih mest, kolikor jih je zdaj v železarni. »Od podjetja zahtevamo resen in verodostojen načrt prihodnjih aktivnosti, od predstavnikov oblasti pa, da ga podprejo. »Ne bomo dopustili zaprtja čez noč. Borili se bomo do konca!« je odločen.
 

Na Tržaškem ogroženih tisoč delovnih mest


»Od dežele in vlade v Rimu zahtevamo, da vzpostavi okolje za ponovno rast industrije, ki jo mesto nujno potrebuje. Na Tržaškem je v različnih panogah ogroženih okoli tisoč delovnih mest,« je povzel Renato Kneipp iz sindikalne organizacije CGIL.

Težave imajo tudi papirnica Burgo v devinsko-nabrežinski občini, kjer je zaposlenih tudi veliko Slovencev, obrat za suhomesnate izdelke Principe, tovarna zamaškov Colombin, Sertubi, ki izdeluje vodovodne cevi, pa je pod indijskimi lastniki že napovedal zaprtje. »Seveda je treba pri oživitvi industrije razmišljati o novih smernicah, ki jih narekuje tako imenovana zelena ekonomija,« je še dejal.

Politiki, ki imajo veliko povedati o zapiranju železarne, bodo morali prevzeti odgovornost, pravi Marko Relli, eden od sindikalnih predstavnikov v železarni. FOTO: Uroš Hočevar
Politiki, ki imajo veliko povedati o zapiranju železarne, bodo morali prevzeti odgovornost, pravi Marko Relli, eden od sindikalnih predstavnikov v železarni. FOTO: Uroš Hočevar

 

Konec tedna o prihodnosti železarne v Rimu


»Zadeve so se zaostrile med podjetjem na eni strani in regijo na drugi. Res si ne želimo, da bi morali ta spor plačati delavci,« meni Antonio Rodà iz sindikata kovinarjev UILM. Dodatna težava je, kot poudari, da gre za delavce, stare med 40 in 50 let, pa tudi več, ki bodo po toliko letih dela v železarni drugje težko našli zaposlitev.

Za ta teden – predvidoma v petek – je sklican sestanek v Rimu, ki se ga bodo udeležili predstavniki sindikatov, deželne uprave, železarne in pristaniške uprave ter minister za gospodarski razvoj Stefano Patuanelli iz Gibanja pet zvezd, ki sicer prihaja iz Trsta. Skupaj naj bi dosegli dogovor o prihodnosti škedenjske železarne.

Komentarji: