Vojna za sončno elektriko z vlado in s kitajskimi proizvajalci sončnih celic

Težave za investitorje v sončne elektrarne je povzročila vlada, ki je 30. novembra lani na predlog ministrstva za infrastrukturo in prostor sprejela uredbo, ki je začela veljati le deset ur po tistem, ko je javnost zanjo izvedela. Šlo je za znižanje zajamčenih odkupnih cen električne energije iz sončnih elektrarn, s čimer naj bi vlada spodbujala naložbe v druge obnovljive vire energije.

V Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) trdijo, da je bil način spremembe uredbe nezakonit, saj bila sprememba pripravljena v tajnosti, zaradi česar se z njo javnost ni mogla seznaniti. Združenje se je obrnilo na ustavno sodišče, to pa ga je napotilo na redno sodišče. Na pobudo združenja so se začeli oškodovani investitorji organizirati in proti vladi bodo vložili skupno tožbo. O tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Sol navitas in podpredsednikom ZSFI Robertom Otorepcem.

»Tožbo bomo vložili do konca aprila,« napoveduje Otorepec. Najbolj sporen je način sprejetja sprememb uredbe. Investitorji so se za gradnjo sončnih elektrarn odločili na podlagi veljavne odkupne cene in tudi banke so jim posojila dale na podlagi investicijskih načrtov, utemeljenih na veljavnih odkupnih cenah, ki bi naj veljale do 31. decembra 2012. Vsi, ki bi sončno elektrarno priklopili do konca lanskega leta, bi tako imeli za 15 let zagotovljeno veljavno odkupno ceno. Zaradi tega je bil konec večine investicij, tako kot vsako leto, predviden decembra.

Škode za 30 milijonov evrov

S tajnim znižanjem odkupne cene za 30 odstotkov že s 1. decembrom je vlada vsem, ki bi elektrarne končali decembra, za skoraj tretjino zmanjšala prihodke za 15 let. Večina investicijskih načrtov je zato trhlih, saj prihodki po novem ne bodo zadoščali niti za odplačevanje posojil. Če bi investitorje o načrtih za spremembo cene obvestili 60 ali vsaj 30 dni pred spremembo uredbe, se za investicije morda sploh ne bi odločili, tako pa so bili tik pred koncem gradnje, kupljen so imeli že ves material in podpisane kreditne pogodbe. V desetih urah niso mogli storiti ničesar. »Vlada je, povedano v prispodobi, sredi nogometne tekme spremenila pravila,« pravi Otorepec.

Škode pa nimajo le investitorji v sončne elektrarne, posledično jo ima tudi vsa domača fotovoltaična industrija. Ker je vlada dala vedeti, da lahko samovoljno kadarkoli spreminja pogoje, se noben razsoden investitor ne bo odločil za investiranje, če pa že, mu nobena banka ne bo posodila denarja. »Če sodišče ne bo razveljavilo nezakonito sprejete uredbe, lahko verjetno na nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji kar pozabimo,« je črnogled Otorepec.

Do sredine marca se je za sodelovanje v skupni tožbi proti vladi zanimalo več kot sto investitorjev, ki so decembra dokončali za več kot 14 megavatov sončnih elektrarn. Ugotavljajo, da jim je vlada povzročila za 800.000 evrov škode na leto ali 12 milijonov evrov v 15 letih.

»Po naših podatkih je to manj kot polovica vseh, ki jih je uredba prizadela. Decembra je bilo končanih za 30 do 40 megavatov sončnih elektrarn in v 15 letih bodo imele 30 milijonov evrov škode,« pojasnjuje podpredsednik ZSFI. Zaradi nižje odkupne cene in iz tega izhajajočega nazaupanja investitorjev je v Sloveniji gradnja sončnih elektrarn popolnoma zamrla. »Vlada je zapravila zaupanje investitorjev in bank, investicija se več ne povrne v sprejemljivem času, odkupne cene v Sloveniji pa se izračunavajo tako, da se vsak mesec celo znižajo za dva odstotka, medtem ko se letos prvič celice in paneli dražijo, kar podraži naložbe v sončne elektrarne,« je kritičen Otorepec.

Morda kmalu visoka carina za kitajske sončne celice

V svetu se na trgu fotovoltaike dogajajo velike spremembe. V minulih treh letih je na trg stopilo veliko proizvajalcev in leta 2011 je ponudba solarnih modulov prvič presegla povpraševanje. Pritisk na nižanje cen je privedel do cenovne vojne, ki so jo vodili kitajski proizvajalci. Od konca leta 2010 do konca leta 2012 so se cene sončnih celic znižale za 70 odstotkov. Lani so bile že tako nizke, da jim večina evropskih proizvajalcev več ni mogla slediti in so propadli ali opustili proizvodnjo solarnih modulov. Obenem imajo tudi največji kitajski proizvajalci težave in velike izgube, pojasnjuje Otorepec.

Zaradi nelojalne konkurence je evropska komisija sprožila protidampinško in protisubvencijsko preiskavo proti kitajskim proizvajalcem solarnih celic in solarnih modulov, ki naj bi te zaradi nedovoljenih pomoči in subvencij, ki jih je omogočila kitajska država, prodajali pod stroškovno ceno, s čimer je bila onemogočena normalna konkurenca na trgu, kar je vodilo v uničenje proizvajalcev iz drugih držav.

Robert Otorepec pravi: »Če bo Evropska komisija ugotovila, da gre za damping in nedovoljene subvencije, bodo na kitajske solarne izdelke v EU uvedene visoke carine, ki bodo začele veljati od 1. marca. ZDA so takšne carine uvedle že lani in precej verjetno je, da bo enako storila tudi EU.«

Pričakovati je, da se bodo letos moduli, ki niso proizvedeni na Kitajskem, podražili za pet do deset odstotkov, kitajski pa bodo zaradi morebitne uvedbe carin stali enako ali več. Zato je mogoče pričakovati, da bo gradnja sončne elektrarne pri nas letos od deset do 15 odstotkov dražja, kot je bila lani.

Otorepec: »Če nova vlada odkupnih cen ne bo prilagodila razmeram na trgu, letos trga sončnih elektrarn v Sloveniji sploh ne bo. Večina podjetij iz panoge že odpušča delavce ali podjetja zapira, nekaj se nas je usmerilo na tuje trge. Tudi v družbi Sol navitas smo morali število zaposlenih v Sloveniji že zmanjšati za polovico, a smo odprli podjetje na Hrvaškem in kmalu ga bomo v Srbiji.«

Opozorila niso pomagala, vlada se je odločila narobe

Na Združenju slovenske fotovoltaične industrije še pravijo, da so poldrugo leto opozarjali direktorat za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da je metodologija za izračun referenčnih stroškov, ki so podlaga za določanje odkupnih cen električne energije iz sončnih elektrarn, neprimerna. V določenih segmentih so odkupne cene previsoke in zato je gradnja sončnih elektrarn v Sloveniji prehitra, to pa bo ogrozilo podporno shemo.

»Razen vljudnostih fraz, da bodo naše predloge proučili, se na ministrstvu za infrastrukturo in promet ni zgodilo nič, razen tega, da je v podporni shemi res zmanjkalo denarja,« ugotavlja Otorepec in poudarja, da vzrok za hitro rast investicij v sončne elektrarne ni bil v previsokih odkupnih cenah, kot so trdili na ministrstvu. »Ker so samo zniževali odkupne cene, niso pa upoštevali naših predlogov za spremembo metodologije, prehitre rasti seveda niso mogli zajeziti,« dodaja Otorepec.

Zaradi hitre gradnje sončnih elektrarn je vlada močno povečala prispevek za obnovljive vire energije, ki ga plačujejo vsi porabniki električne energije. Obenem je s sprejetjem sprememb uredbe decembra uničila še večino izmed 2100 delovnih mest, ki jih je domača fotovoltaična industrija ustvarila v treh letih.