Vsa državna podjetja še niso razkrila pogodb

Ljubljana – Dobrega pol leta po tem, ko so družbe v pretežni državni lasti postale zavezanke po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so ta podjetja večinoma razgalila del svojega poslovanja, a nekatera še vedno ne spoštujejo tega zakona. Inšpektorat za javni sektor je v tem času uvedel dva postopka o prekršku, in sicer proti Darsu in Telekomu Slovenije.

Sredi aprila je začela veljati novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki je podjetjem v pretežni državni ali lokalni lasti naložila, da morajo na svojih spletnih straneh sama objavljati podatke o prejemkih uprav in nadzornih svetov ter v petih dneh po podpisu pogodbe tudi podatke o tem, s kom in za koliko denarja so sklenila svetovalno, donatorsko, sponzorsko, avtorsko ali kakšno drugo pogodbo intelektualne storitve. Ko smo maja preverjali, ali podjetja to novo obveznost izpolnjujejo, se je izkazalo, da je seznam seznam tistih, ki je ne, kar dolg. Del teh družb, denimo Adria Airwys, Luka Koper, DRI, Factor banka, DSU, je to od takrat uredil, nekatere pa zakonskih določil glede razkritij še vedno ne izvajajo.

Eni brez kataloga, drugi brez razkritij

Med državnimi družbami, ki na svoji spletni strani nimajo niti zavihka oziroma kataloga informacij javnega značaja in niti navedene uradne osebe, ki je za to zadolžena, čeprav so zavezanke po ZDIJZ, denimo najdemo Probanko, Elan, Nafto Lendava, Liv Kolesa, MLM, Adrio Tehniko. Nekatere druge katalog informacij javnega značaj imajo, a v njem ni razkritij o prejemkih in pogodbah. Takšna podjetja so na primer Uradni list, Dars in Paloma.

Pri tem je najbolj zanimiv primer Darsa, ki ima na svoji spletni strani obsežen katalog informacij javnega značaja vzpostavljen že od leta 2004, a v njem, kot izhaja iz navedene zadnje spremembe, ničesar niso spremenili vse od maja 2010. In to kljub temu, da že več kot pol leta velja novela ZDIJZ, ki državnim podjetjem – Dars je v popolni lasti države – nalaga že omenjene objave prihodkov organov upravljanja in razkritje osnovnih podatkov o pogodbah.

In zakaj na Darsu tega še niso uredili? V tej družbi so nam odgovorili, da so dohodki članov uprave in nadzornega sveta objavljeni v letnih poročilih, podatke o tem, s kom in za koliko so sklenili donatorske in sponzorske pogodbe pa da imajo objavljene na drugi povezavi. Ne drugo povezavo so nas napotili tudi glede sklenjenih pogodb v povezavi z javnimi naročili, a tam najdemo le podatke o tem, za kakšen posel gre in kdaj je bil objavljen, ne pa tudi s kom je bil posel sklenjen in za kakšno vrednost.

Po prekršku Dars napoveduje preurejanje strani

Kot kaže, s tem niso zadovoljni niti v inšpektoratu za javni sektor. »V zvezi s kršitvami Dars določb ZDIJZ, je bil uveden postopek o prekršku, ki še ni zaključen. Odgovorni osebi gospodarske družbe je bilo poslano obvestilo o prekršku in poziv o podaji izjave o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška,« so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Nam pa so na Darsu že zagotovili, da »je v teku vzpostavitev strani, kjer bodo ti podatki dostopni na enem mestu«.

Omenjeni inšpektorat je postopek o prekršku uvedel tudi v primeru Telekoma Slovenije, kjer so, kot odgovarjajo na ministrstvu za javno upravo, postopek končali z izrečenim opozorilom. Telekom sicer ima katalog informacij javnega značaja in vse že omejene objave, nima pa navedene osebe, ki je pristojna za posredovanje informacij po ZDIJZ. Telekom je sicer v postopku privatizacije, a kot je znano, bo zavezanec za dostop do informacij po ZDIJZ še pet let po tem, ko ne bo več v državni lasti.

Poostren nadzor

V teh dneh pa je tudi inšpektorat za javni sektor očitno okrepil nadzor nad izvajanjem določil marčevske novele ZDIJZ. Iz ministrstva so nam odgovorili, da je inšpektorat za javni sektor v teh dneh v okviru svojih pristojnostih preveril, kako gospodarske družbe, ki so v 100-odstotni državni lasti, izvajajo določbe ZDIJZ. »Na podlagi ugotovitev bo Inšpektorat za javni sektor izvedel ustrezne postopke. Do sedaj sta bila uvedena dva postopka,« so še dodali. Kazen za odgovorno osebo zaradi neobjave že omenjenih podatkov na spletu znaša 800 evrov.

Proti razkritjem za nazaj

Ali ja nadzor nad državnimi in lokalnimi podjetji glede razkritij po ZDIJZ zadosten, smo vprašali tudi urad informacijske pooblaščenke, kjer pa so nam odgovorili, da te ocene ne morejo dati, ker da teh proaktivnih objav ne nadzirajo oni, ampak ministrstvo za javno upravo. Ugotavljajo pa, da imajo nekaj težav z novimi zavezanci, saj se državne in lokalne družbe zlasti upirajo razkritju podatkov za nazaj, torej pred 17. aprilom 2014, ko je omenjena novela ZDIJZ začela veljati. Za oceno, ali je novela zakon dosegla svoj vpliv, pa je po mnenju urada informacijske pooblaščenke prezgodaj.