Vse dileme odpravnine Boštjana Jazbeca
Odpravnina, ki guvernerju pripada po njegovi pogodbi o zaposlitvi, je v neskladju z internimi akti ustanove.
Odpri galerijo
Boštjan Jazbec ima ob odhodu iz službe v Banki Slovenije pravico do odpravnine, čeprav je ta pravica v neskladju z internimi akti ustanove. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.
Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.
Določilo o odpravnini nično
»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.
Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.
Neskladna s samim namenom odpravnine
Glede Jazbečeve odpravnine se pojavljata dve dilemi. Prva je, kot rečeno, povezana z domnevno spornostjo določila o odpravnini v sami pogodbi o zaposlitvi guvernerja, druga pa je z dilemo o neskladju s samim namenom instituta odpravnine iz zakona o delovnih razmerjih. »Osnovni namen zakona o delovnih razmerjih je, da zaščiti ranljivejšo stran, to je zaposlenega. Zakon določa odpravnino za razloge, ki niso prostovoljni in ne predvideva odpravnin, ko se zaposleni sam odloči, da odide. Lahko pa se v pogodbi o zaposlitvi seveda določi drugače. A, v tem primeru, je zadeva podobna, kot če bi na primer minister za delo ob koncu mandata ali vmes, če bi ga prekinil prej, dobil odpravnino v višini 60 tisočakov. Primer guvernerja Boštjana Jazbeca je v kontekstu vseh razmer v družbi, milo rečeno, kočljiv. To je tudi problem tistega, ki je takšno pogodbo o zaposlitvi podpisal,« poudarja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Odvetnik Šercer opozarja tudi na nevzdržnost prakse, da v Banki Slovenije samim sebi postavljajo pravila (pravice) in samim sebi (oziroma drug drugemu) podpisujejo pogodbe. Bi računsko sodišče, ki mu še ni uspelo opraviti revizije Banke Slovenije, takšno pogodbo o zaposlitvi problematiziralo? Na računskem sodišču so kratki. »Do dilem, ki jih izpostavljate, se računsko sodišče do zdaj v reviziji še ni moglo opredeliti,« poudarjajo. Banka Slovenije je državnim revizorjem zvezala roke, saj je pred ustavnim sodiščem začela postopek za presojo ustavnosti zoper odločitev državnega zbora, da je tudi Banka Slovenije - kot vsi drugi uporabniki javnih sredstev - zavezana nadzoru nad pravilnostjo in smotrnostjo svojega poslovanja.
Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.
Določilo o odpravnini nično
»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.
Jože Colarič, predsednik uprave Krka, skupine z največjim dobičkom pri nas:
Pripada mu odpravnina v višini 12 mesečnih plač, a le v primeru razrešitve ali odpoklica, ki ni po njegovi volji ali krivdi. Do izplačila neizrabljenega letnega dopusta ni upravičen.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, največje banke pri nas:
Do odpravnine v višini šestih osnovnih plač je upravičen samo, če mu mandat preneha zaradi odpoklica iz drugih poslovno-ekonomskih razlogov. V primeru predčasnega prenehanja mandata do izplačila ni upravičen, prav tako ne, če se po prenehanju mandata spet zaposli v NLB. Do izplačila neizrabljenega letnega dopusta ni upravičen.
Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma:
Predsednik uprave ima v pogodbi opredeljeno možnost odpravnine, in sicer se odpravnina lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe v višini šestkratnega osnovnega prejemka mesečnega plačila predsednika uprave. Glede izrabe letnega dopusta ravnamo skladno z zakonom o delovnih razmerjih.
Lidija Glavina, predsednica uprave SDH:
Upravičena je do odpravnine v višini šestih plač, a le v primeru predčasnega odpoklica. Če gre sama, je ne dobi. Prav tako predsednica uprave SDH ni upravičena do izplačila neizrabljenega letnega dopusta.
Pripada mu odpravnina v višini 12 mesečnih plač, a le v primeru razrešitve ali odpoklica, ki ni po njegovi volji ali krivdi. Do izplačila neizrabljenega letnega dopusta ni upravičen.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, največje banke pri nas:
Do odpravnine v višini šestih osnovnih plač je upravičen samo, če mu mandat preneha zaradi odpoklica iz drugih poslovno-ekonomskih razlogov. V primeru predčasnega prenehanja mandata do izplačila ni upravičen, prav tako ne, če se po prenehanju mandata spet zaposli v NLB. Do izplačila neizrabljenega letnega dopusta ni upravičen.
Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma:
Predsednik uprave ima v pogodbi opredeljeno možnost odpravnine, in sicer se odpravnina lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe v višini šestkratnega osnovnega prejemka mesečnega plačila predsednika uprave. Glede izrabe letnega dopusta ravnamo skladno z zakonom o delovnih razmerjih.
Lidija Glavina, predsednica uprave SDH:
Upravičena je do odpravnine v višini šestih plač, a le v primeru predčasnega odpoklica. Če gre sama, je ne dobi. Prav tako predsednica uprave SDH ni upravičena do izplačila neizrabljenega letnega dopusta.
Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.
Neskladna s samim namenom odpravnine
Glede Jazbečeve odpravnine se pojavljata dve dilemi. Prva je, kot rečeno, povezana z domnevno spornostjo določila o odpravnini v sami pogodbi o zaposlitvi guvernerja, druga pa je z dilemo o neskladju s samim namenom instituta odpravnine iz zakona o delovnih razmerjih. »Osnovni namen zakona o delovnih razmerjih je, da zaščiti ranljivejšo stran, to je zaposlenega. Zakon določa odpravnino za razloge, ki niso prostovoljni in ne predvideva odpravnin, ko se zaposleni sam odloči, da odide. Lahko pa se v pogodbi o zaposlitvi seveda določi drugače. A, v tem primeru, je zadeva podobna, kot če bi na primer minister za delo ob koncu mandata ali vmes, če bi ga prekinil prej, dobil odpravnino v višini 60 tisočakov. Primer guvernerja Boštjana Jazbeca je v kontekstu vseh razmer v družbi, milo rečeno, kočljiv. To je tudi problem tistega, ki je takšno pogodbo o zaposlitvi podpisal,« poudarja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Povezane novice:
Guvernerju Jazbecu pripada še 60.000 evrov odpravnine
Guverner Jazbec odhaja 30. aprila
Guvernerju Jazbecu pripada še 60.000 evrov odpravnine
Guverner Jazbec odhaja 30. aprila
Kako komentira strokovnjak za revizijo
Igor Šoltes, nekdanji predsednik računskega sodišča, je nad zadevo Jazbečeve pravice do odpravnine presenečen. "Pričakovati je, da bo reagiral kdo, ki nadzira Banko Slovenije. V skrajnem primeru je to parlament, ki imenuje in razrešuje guvernerja. Pričakovati bi bilo, da bo državni zbor postavil povsem legitimno vprašanje kako se je to sploh lahko zgodilo," opozarja nekdanji predsednik računskega sodišča.
Igor Šoltes, nekdanji predsednik računskega sodišča, je nad zadevo Jazbečeve pravice do odpravnine presenečen. "Pričakovati je, da bo reagiral kdo, ki nadzira Banko Slovenije. V skrajnem primeru je to parlament, ki imenuje in razrešuje guvernerja. Pričakovati bi bilo, da bo državni zbor postavil povsem legitimno vprašanje kako se je to sploh lahko zgodilo," opozarja nekdanji predsednik računskega sodišča.
Odvetnik Šercer opozarja tudi na nevzdržnost prakse, da v Banki Slovenije samim sebi postavljajo pravila (pravice) in samim sebi (oziroma drug drugemu) podpisujejo pogodbe. Bi računsko sodišče, ki mu še ni uspelo opraviti revizije Banke Slovenije, takšno pogodbo o zaposlitvi problematiziralo? Na računskem sodišču so kratki. »Do dilem, ki jih izpostavljate, se računsko sodišče do zdaj v reviziji še ni moglo opredeliti,« poudarjajo. Banka Slovenije je državnim revizorjem zvezala roke, saj je pred ustavnim sodiščem začela postopek za presojo ustavnosti zoper odločitev državnega zbora, da je tudi Banka Slovenije - kot vsi drugi uporabniki javnih sredstev - zavezana nadzoru nad pravilnostjo in smotrnostjo svojega poslovanja.
