Wall Street »uživa« v najdaljšem bikovskem trendu
Svetovni trg: delnice v 113 mesecih niso nikoli padle za več kot 20 odstotkov, povprečni letni donos pa je 19 odstotkov
Odpri galerijo
Infografika Delo
Vlagatelji na svetovnih delniških trgih si bomo letošnje poletje zapomnili po najdaljšem povojnem trendu rasti delnic na Wall Streetu. Spremljajo ga nove rekordne vrednosti ameriških delnic, ki so avgusta dosegle pet zaporednih mesecev rasti.
V borznem žargonu govorimo o najdaljšem bikovskem trendu zato, ker delnice od marca 2009 v 113 mesecih niso nikoli padle za več kot 20 odstotkov, njihov povprečni letni donos pa je v tem času znašal skoraj 19 odstotkov. Statistično lahko povojno gibanje delnic na ameriških borzah razdelimo na 13 tradicionalnih bikovskih in medvedjih ciklov. V času bikovskih trgov, ki so v povprečju trajali štiri leta in pol, so delnice pridobile 150 odstotkov vrednosti, v času medvedjih trgov, ki v povprečju niso bili daljši od enega leta, pa so delnice izgubile nekaj več kot 30 odstotkov vrednosti.
Svetovni finančni trgi še nikoli v zgodovini niso bili tako demokratični, transparentni in enostavno dostopni za vse skupine investitorjev, ki imajo na voljo morje informacij o borznih tečajih, tržnih statistikah, finančnih instrumentih, poslovanju podjetij, korporacijskih akcijah in makroekonomskih objavah.
Vsa ta poplava informacij pa očitno ne more spremeniti človeške narave, ki se v zadnjih 100 letih ni dosti spremenila. Na splošno je neverjetno, kako malo ljudi prepoznava skokovit napredek na področju globalnega življenjskega standarda in kako zelo malo ljudi pričakuje, da se bodo stvari spremenile na bolje. Čeprav je delež svetovne populacije, ki živi v ekstremni revščini – to je z manj kot 1,90 dolarja na dan – v zadnjih 20 letih strmoglavil z več kot 30 na pod deset odstotkov, je večina ljudi zmotno prepričanih, da se je stopnja ekstremne revščine še povečala. Več kot 60 odstotkov anketiranih na primer pravi, da se stvari v svetu spreminjajo na slabše, samo 35 odstotkov ljudi pa pričakuje izboljšanje življenjskih razmer v prihodnosti.
Podobno globoko zakoreninjene dvome in pesimizem opažamo tudi med vlagatelji na delniških trgih, ki rastejo skoraj tri četrtine vsega časa. V raziskavi zaupanja potrošnikov newyorškega Feda je v zadnjih petih letih manj kot 40 odstotkov vlagateljev pričakovalo, da bodo delnice v prihodnjem letu dni pridobile vrednost. Posledica tega je, da neupravičeno skeptični in črnogledi posamezniki zaradi nepripravljenosti na racionalno tveganje ne dosegajo nadpovprečnih donosov, ki jih skozi daljše časovno obdobje omogočajo delniški trgi. Na borzah zmagujejo in prosperirajo dolgoročno usmerjeni optimisti, ki jih ni strah občasnih cikličnih recesij, ki jih spremljajo kratkotrajni padci tečajev vrednostnih papirjev.
Ameriški delniški indeks S&P 500 je torej po šestih mesecih konsolidacije, v nasprotju s pričakovanji večine vlagateljev, dosegel novo rekordno vrednost. V povojni zgodovini je to v 17 od 18 primerov prineslo nadaljevanje nadpovprečne rasti na delniških trgih z okoli 12-odstotno rastjo delnic v naslednjih dvanajstih mesecih.
V borznem žargonu govorimo o najdaljšem bikovskem trendu zato, ker delnice od marca 2009 v 113 mesecih niso nikoli padle za več kot 20 odstotkov, njihov povprečni letni donos pa je v tem času znašal skoraj 19 odstotkov. Statistično lahko povojno gibanje delnic na ameriških borzah razdelimo na 13 tradicionalnih bikovskih in medvedjih ciklov. V času bikovskih trgov, ki so v povprečju trajali štiri leta in pol, so delnice pridobile 150 odstotkov vrednosti, v času medvedjih trgov, ki v povprečju niso bili daljši od enega leta, pa so delnice izgubile nekaj več kot 30 odstotkov vrednosti.
Svetovni finančni trgi še nikoli v zgodovini niso bili tako demokratični, transparentni in enostavno dostopni za vse skupine investitorjev, ki imajo na voljo morje informacij o borznih tečajih, tržnih statistikah, finančnih instrumentih, poslovanju podjetij, korporacijskih akcijah in makroekonomskih objavah.
Vsa ta poplava informacij pa očitno ne more spremeniti človeške narave, ki se v zadnjih 100 letih ni dosti spremenila. Na splošno je neverjetno, kako malo ljudi prepoznava skokovit napredek na področju globalnega življenjskega standarda in kako zelo malo ljudi pričakuje, da se bodo stvari spremenile na bolje. Čeprav je delež svetovne populacije, ki živi v ekstremni revščini – to je z manj kot 1,90 dolarja na dan – v zadnjih 20 letih strmoglavil z več kot 30 na pod deset odstotkov, je večina ljudi zmotno prepričanih, da se je stopnja ekstremne revščine še povečala. Več kot 60 odstotkov anketiranih na primer pravi, da se stvari v svetu spreminjajo na slabše, samo 35 odstotkov ljudi pa pričakuje izboljšanje življenjskih razmer v prihodnosti.
Podobno globoko zakoreninjene dvome in pesimizem opažamo tudi med vlagatelji na delniških trgih, ki rastejo skoraj tri četrtine vsega časa. V raziskavi zaupanja potrošnikov newyorškega Feda je v zadnjih petih letih manj kot 40 odstotkov vlagateljev pričakovalo, da bodo delnice v prihodnjem letu dni pridobile vrednost. Posledica tega je, da neupravičeno skeptični in črnogledi posamezniki zaradi nepripravljenosti na racionalno tveganje ne dosegajo nadpovprečnih donosov, ki jih skozi daljše časovno obdobje omogočajo delniški trgi. Na borzah zmagujejo in prosperirajo dolgoročno usmerjeni optimisti, ki jih ni strah občasnih cikličnih recesij, ki jih spremljajo kratkotrajni padci tečajev vrednostnih papirjev.
Ameriški delniški indeks S&P 500 je torej po šestih mesecih konsolidacije, v nasprotju s pričakovanji večine vlagateljev, dosegel novo rekordno vrednost. V povojni zgodovini je to v 17 od 18 primerov prineslo nadaljevanje nadpovprečne rasti na delniških trgih z okoli 12-odstotno rastjo delnic v naslednjih dvanajstih mesecih.
