Z enim evrom države do skoraj petih evrov projektov podjetij

Ljubljana - SID banka je v okviru programa financiranja  tehnološko-razvojnih projektov lani odobrila skoraj 100 milijonov evrov kreditov za financiranje projektov 19 podjetij, katerih skupna vrednost znaša 148 milijona evrov. Povprečna ročnost kreditov znaša 9,2 leta, pri čemer je najkrajša ročnost šest let, najdaljša pa 12 let, so sporočili iz SID banke.

Kot pravi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, so s tem programom financiranja, v katerega je država prek ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prispevala 50 milijonov evrov, SID banka pa 100 milijonov evrov, podjetjem lahko zagotovili dolgoročne vire financiranja po ugodnih obrestnih merah. Zaradi državne pomoči so ti krediti cenejši od tržnih in primerljivi s tistimi, ki jih tuji konkurenti slovenskih podjetij lahko pridobivajo v svojih državah za financiranje tehnološko-razvojnih projektov.

Ta program financiranja podjetij je SID banka razvila kot pilotni v okviru spodbujevalno-razvojne platforme oziroma posojilnega sklada, ki temelji na kombiniranju povratnih (bančnih) in nepovratnih (proračunskih) sredstev ter zagotavlja precej večji učinek porabe javnih sredstev.

»Pri doslej odobrenih kreditih znaša multiplikator projektov 4,67 evra. To pomeni, da je bilo z enim evrom javnih sredstev države podprtih za 4,67 evra projektov podjetij. Če pa upoštevamo, da gre za posojila, in ne za subvencije, in bomo torej ta denar po vračilu ponovno uporabili za financiranje novih projektov, pa je multiplikator celo 7,26 evra. Za primerjavo lahko povemo, da se pri subvencijah multiplikator giblje okoli 1,21 evra, kar pomeni da smo s kombiniranim načinom financiranja podprli 4-krat več projektov, kot bi jih z nepovratnimi sredstvi,« pojasnjuje predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.

Model, primeren tudi za evropska sredstva

Poudarja, da so podjetja te ugodne vire financiranja pridobila za najbolj tvegane faze tehnološkega projekta, to je za raziskovalno-razvojno dejavnost in komercializacijo znanja od industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja do industrializacije in tržne uveljavitve, ki terjajo dolgoročno financiranje. In zaradi spodbudnih učinkov pilotnega programa bi bilo tak model kombiniranja javnih in bančnih virov financiranja smotrno uporabiti tudi za črpanje evropskih sredstev, so prepričani v SID banki. Na ta način bi namreč lahko podprli kar štirikrat več projektov podjetij kot zgolj z običajnimi subvencijami.

Svilan tudi opozarja, da so možnosti financiranja slovenskih podjetij omejene. »Ob zaostrenem javno finančnem položaju bodo v novi finančni perspektivi Sloveniji na voljo predvsem sredstva EU. In ta bi po zgledu posojilnega sklada SID banke lahko uporabili za precej večji obseg financiranja projektov, kot če bi te vire podelili le v obliki nepovratnih subvencij. Poleg tega je cena virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih za Slovenijo dokaj visoka, s kombiniranjem lastnih povratnih sredstev s proračunskimi oziroma evropskimi sredstvi pa bi bil potencial dolgoročnih kreditov po ugodni obrestni meri veliko večji,« pravi prvi mož SID banke.

Doslej so največ kreditov za financiranje tehnološko-razvojnih projektov dobila podjetja iz savinjske regije (45 milijonov evrov), gorenjske (25 milijonov evrov) in osrednjeslovenske (17 milijonov evrov). Sicer pa slovenska podjetja lahko tudi v letošnjem letu pridobijo ugodne dolgoročne vire financiranja SID banke za tehnološko-razvojne projekte, če temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij oziroma, ko gre za povečanje njihovih inovacijskih in konkurenčnih sposobnosti. SID banka financira neposredno, in sicer do porabe sredstev iz posojilnega sklada.