Nekaterim več kot 1000 evrov, drugim nič. Boste vi dobili regres?

Dodatek za počitnice: Najradodarnejše so banke in zavarovalnice. Število kršitev se je v dveh letih podvojilo.
Fotografija: Delodajalci morajo regrese po zakonu izplačati najpozneje do 1. julija oziroma do konca oktobra, če podjetje izkazuje likvidnostne težave. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Delodajalci morajo regrese po zakonu izplačati najpozneje do 1. julija oziroma do konca oktobra, če podjetje izkazuje likvidnostne težave. FOTO: Jure Eržen

Ljubljana – Regresi bodo letos večinoma višji kot lani. Najnižji znašajo 843 evrov bruto, kolikor je z minimalno plačo tudi zakonska spodnja meja. Najradodarnejši pa so s počitniško žepnino v bankah in zavarovalnicah, saj tam regresi presegajo 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, kar je zgornja meja izplačila, ki je obdavčen le z dohodnino.

Najnižji regres (glej tabelo) na ravni minimalne plače so letos prejeli zaposleni v Slovenskem državnem holdingu, slabi banki in javni uslužbenci, za katere letos ne veljajo več intervencijski ukrepi. To pomeni, da bodo finančni dodatek za dopust prejeli vsi, tudi funkcionarji. V Kolektorju, Krki in Telekomu Slovenije bodo oziroma so tako kot lani izplačali 70 odstotkov povprečne plače za predpretekli mesec, ki znaša okoli 1160 evrov bruto. Preostala vprašana podjetja so z izplačili nekje vmes, nekateri delodajalci pa bodo dali celo več. V NLB so zaposleni že marca prejeli 1378 evrov bruto regresa, v Zavarovalnici Triglav pa bodo ta mesec za dopust dobili 75 odstotkov povprečne plače v zavarovalnici, kar znaša okoli 1900 evrov. Regres večinoma dobijo tudi uprave, Petrolova skoraj tretjino manj kot zaposleni, vodstvi Pošte Slovenije in Slovenskih železnic pa sploh ne.

Čeprav je izplačilo regresa neodtujljiva pravica delavcev, se ga vsi ne morejo veseliti, saj je to še vedno področje, kjer nastajajo številne kršitve. FOTO: Blaž Samec
Čeprav je izplačilo regresa neodtujljiva pravica delavcev, se ga vsi ne morejo veseliti, saj je to še vedno področje, kjer nastajajo številne kršitve. FOTO: Blaž Samec


Praznih rok predvsem v manjših podjetjih


Delodajalci morajo regrese po zakonu izplačati najpozneje do 1. julija oziroma do konca oktobra, če podjetje izkazuje likvidnostne težave. A vsi delavci se regresa kljub temu ne morejo veseliti, saj je to še vedno področje, kjer nastajajo številne kršitve. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič ugotavlja, da so se razmere pri izplačevanju regresa nekoliko izboljšale, ker je denarja v gospodarstvu trenutno več, a številni delodajalci regresa še vedno ne izplačujejo. Sogovornica pravi, da se to dogaja predvsem v manjših podjetjih, kjer tudi ni sindikalne organiziranosti.

Na inšpektoratu za delo opažajo, da se število kršitev celo povečuje. Leta 2015 so jih odkrili 1335, leto pozneje 1810, lani pa kar 2084. To so ugotovitve celoletnega nadzora, konec lanskega leta pa je inšpektorat opravil še usmerjeno akcijo nadzora, s katero je preverjal izpolnjevanje zakonskih določil o izplačilu regresa. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da so opravili 701 inšpekcijski pregled, pri čemer so inšpektorji ugotovili 151 kršitev. Več kot polovica (93) se jih je nanašala na kršitev zakonskega predpisa, ki določa čas izplačila regresa do 1. julija. Povedano drugače: v skoraj vseh teh primerih delodajalci zaposlenim niso pravočasno izplačali regresa. Inšpektorji so na podlagi ugotovljenih kršitev izrekli 162 različnih ukrepov. Globa za neizplačilo regresa sicer znaša od 3000 do 20.000 evrov, a inšpektor lahko delodajalcu ob upoštevanju teže kršitve izreče tudi drugačen ukrep, denimo opomin.


Nadzor tudi letos


»Ker kljub pozitivnim gospodarskim trendom v državi število ugotovljenih kršitev glede izplačevanja regresa še vedno zelo izstopa, bo inšpektorat za delo usmerjeno akcijo nadzora izplačevanja regresa ponovil tudi v tem letu. Namen akcije je opozarjanje delodajalcev, da je izplačilo regresa neodtujljiva pravica delavcev,« napovedujejo na inšpektoratu.

Tako delodajalci kot sindikati si prizadevajo za davčno ugodnejšo obravnavo regresa, tako da bi delavci na račun na koncu dobili več. Gospodarska zbornica Slovenije in sindikati so se tako že jeseni zavzeli, da bi bil regres davkov in prispevkov razbremenjen do 100 odstotkov povprečne plače in ne le 70 odstotkov kot zdaj, a je takšna rešitev tudi zaradi predčasnih volitev ostala le pri ideji. To bo tako zdaj odvisno od nove vlade.


Za davčno razbremenitev regresa


In kaj pravijo podjetja, bi delavcem potem izplačevala višje regrese? »Vsekakor bi bila davčna razbremenitev regresa spodbudna poteza predvsem za zaposlene in tudi za delodajalce, saj bi ob razbremenitvi zaposleni v vsakem primeru prejeli višji neto znesek regresa, čeprav se strošek za podjetje ne bi zvišal,« pravijo v Gorenju. Tudi v Leku od nove vlade pričakujejo celovito davčno reformo. »V Zavarovalnici Triglav ocenjujemo, da bi bila oziroma je vsaka pobuda za razbremenitev delodajalcev in delojemalcev dobrodošla. Zaradi eventualne ugodnejše davčne obravnave regresa višine le tega ne bi povečevali. Ocenjujemo pa, da bi zaposleni gotovo z zadovoljstvom sprejeli višje neto izplačilo,« pojasnjujejo v naši največji zavarovalnici. V Telekomu Slovenije in Krki pravijo, da bi v primeru dodatne davčne ugodnosti višino regresa spet proučili. V NLB in Pošti Slovenije pa pravijo, da se višina regresa določa skladno s kolektivno pogodbo.

Komentarji: