

Sklic skupne seje je bil po besedah Jerneja Vrtovca, pobudnika tokratne izčrpne obravnave razmer v Agroindu po spremembi lastništva, poskus reševanja nastale zagate, ki lahko zapečati večstoletno tradicijo vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini. Toda po dobrih treh urah odstiranja ozadja dogajanja, ki je pripeljalo do tega, da so zaposleni sami predlagali stečaj, ki se z ugovorom lastnikov in posledično ukrepanjem sodišča odmika, kaj več kot ugotovitv enega sklepa o seznanitvi s problematiko niso sprejeli. Odbora sta namreč zavrnila predlagani sklep, da bi vladi predlagala, naj prouči možnosti za rešitev problematike obstoja vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini, pri čemer bi izpostavili hitro rešitev stečaja družbe, saj bi to pomenilo pritisk na pravosodno vejo oblasti.
Čeprav gre v primeru Agroinda za podjetje v zasebni lasti in država ter politika lahko dvigneta roke, pa zaradi vpliva na usodo vinogradništva v celotni dolini to vendarle ni tako preprosto, je prepričan Vrtovec. Zato, ker kar okrog 40 odstotkov vsega pridelka grozdja iz Vipavske doline konča v Agroindovi kleti, od tega je odvisno tudi več kot 300 družin vinogradnikov. Agroind ima navsezadnje v zakupu tudi 282 hektarov zemljišč državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, na katerih so zdaj z novimi lastniki neobdelani vinogradi.
Izdatna pomoč države ni prinesla rezultatov
Družba je sicer od leta 1998 prejela za 12,5 milijona evrov različnih državnih in evropskih subvencij, razlog za težave pa je bilo njeno slabo vodenje že v preteklosti, sedanji lastniki pa niso konvertirali terjatev v kapital. Novi lastnik pa je dal jasen signal, da nima namena reševati firme, ampak zaščititi terjatve in povleči čim več iz podjetja, je med drugim povedal predstavnik zaposlenih in do nedavnega član nadzornega sveta družbe Andrej Furlan. Sicer pa o novih lastnikih veliko pove tudi to, da je po dopisu, ki ga je po silno kratki seji nadzornega sveta brez obravnave aktualnega dogajanja v družbi, pisal njegovi predsednici v Ukrajino, a je od tam po treh tednih prejel odgovor, da naslov omenjene ne obstaja. »Podjetje je živo, trg imamo in delavci smo pripravljeni marsikaj potrpeti. Zavedamo se, da če izgubimo trg, izgubimo blagovno znamko, zato je treba hitro ukrepati. Jedro podjetja je še živo in prepričan sem, da klet lahko preživi,« je dejal Furlan.
»V času, ko je prišlo do predaje med DUTB in Ukrajinci, je znašal dolg do delavcev le eno steklenico vina, redno, čeprav v dveh delih so izplalčevali plače zaposlenim in tudi davke in prispevke. Po prevzemu pa se je ta zgodba povsem obrnila, plače so začele zamujati, podjetje je zašlo v težko krizo vodenja. Od novih lastnikov nismo v vsem tem času uspeli izvedeti, kakšna je sploh njihova vizija za podjetje, kako bodo razrešili sedanje stanje in trenutno blokado računa. Delavcem potem, ko so plače začele še bolj zamujati, ni ostalo drugega kot stavka in predlog za stečaj, v katerem si obetajo poplačilo prednostnih terjatev, želijo pa, da na pogorišču nekaj nastane, da bi nadaljevali organiziran način vinogradništva v dolini, je povedal član stavkovnega odbora in sekretar ZSSS za Primorsko Bojan Kramar. Po njegovem so novi lastniki od vsega začetka kazali, kot da jim je vseeno, kaj bo s to družbo, kaj bo z organiziranim načinom pridelave grozdja v Vipavski dolini. »Edino kar je bilo mogoče pri njih izvedeti, je bilo v trenutku, ko so od nekje pripeljali stroj za žganjekuho, ko so napovedali, da bopdo na veliko začeli proizvajati vodko in druge žgane pijače za potrebe trga v EU. To mogoče razkrije en del njihovih namenov, ne pa v celoti. Problem delavcev ni, da bi se ukvarjali s poreklom kapitala, ki je to kupil, ali gre za sumljiv kapital ali ne. To je problematika, s katero naj se ukvarjajo drugi v naši državi, če je potrebno. Bi bilo pa dobro ponovno preveriti in prevetriti vlogo in morda sistemske rešitve, na podlagi katerih prihaja do takih prodaj pri DUTB. Nič se ne pozanimajo, kaj je s poravnanimi obveznostmi do delavcev.«
Stečaj za nov začetek
Člani odborov ter predstavniki delavcev, vinogradnikov in občin so se strinjali, da je najboljša rešitev stečaj in nadaljevanje tradicije iz zdravega jedra. Pri tem bi aktivno sodelovale občine, delavci in pridelovalci ter tudi ministrstva s sredstvi iz razpisov.
Opozicija je krivdo za sedanje stanje pripisala Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki da ni ustrezno preverila kupca terjatev. Vodja upravljanja terjatev pri DUTB Tanja Štrukelj je povedala, da je družba zadnjih pet let iz poslovanja beležila izgubo, da se ni poslovno prestrukturirala, tako da tudi finančno prestrukturiranje ne bi imelo učinka, DUTB pa ni imela vzvodov za poslovno prestrukturiranje.
Pudarila je, da so pri prodaji sledili predlogom lastnika kleti, Kmetijske zadruge Vipava. Ocena DUTB je bila, da s finančnim prestrukturiranje ne bo moč rešiti podjetja, in da so se ob zavedanju posebnosti in pomena podjetja za Vipavsko dolino ali celo vso Slovenijo odločili, »da gremo z roko v roki z lastniki in da skušamo skupaj prodati lastniški delež in terjatve. Če se prodaja skupaj, je namreč večja možnost, da se pritegne strateškega kupca.«
Slaba banka je sledila predlogom zadruge
Zadruga je DUTB predlagala sedem potencialnih strateških kupcev (med katerimi je bila tudi kasnejši ukrajinski kupec, skupina Demis Group), katerim so poslali tudi vabila k oddaji nezavezujočih ponudb. Te so bile prenizke, za lastniški delež so ponujali nič ali en evro. DUTB je nato terjatve do Agroinda ponudila v okviru seznama, ki ga je objavila februarja lani. Odzvali so se trije vlagatelji, med njimi znova Demis. V pogajanjih so se dogovorili z Ukrajinci, je pa Štrukljeva zanikala, da bi bila DUTB pobudnica prodaje, ampak je sledila zadrugi, ki je svoj lastniški delež prodala ukrajinskemu kupcu za en evro.
Kako resen je ta kupec, se je pokazalo šele v mesecih po izplejani prodaji. Da bi država s slabo banko morala ravnati odgovorneje in natančneje preveriti, komu prodaja podjetja, da njihovi kupci ne bi bile družbe s poštnih nabiralnikov, je opozarjala Violeta Tomič (ZL). Tudi zato bi po njenem morali znova uvesti službo, kot je bila SDK, »pa bi imeli rešen zelo velik problem v državi«, in inštituta slabe banke ne bi več potrebovali. Sicer pa, kot je dejala, bi morala prodaja živilskih podjetij potekati pod posebnimi pogoji, upoštevaje vse posebnosti in tudi socialne učinke prehranske panoge.
Reševanje letine s pomočjo Bricev?
Predsednik Kmetijske zadruge Vipava Aleš Kosovel je dejal, da ni težava samo neplačilo za grozdje, ampak predvsem nezaupanje do novih lastnikov, saj pridelovalci ne vedo, kam bodo jeseni z grozdjem. Tu bi po besedah Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije v danih razmerah in kot pomoč pri reševanju vipavskega vinogradništva lahko vskočila zadružna vinska klet v Brdih. Kosovel je glede povezovanja z zadrugo Goriška Brda dejal, da grozdja ne bi bilo težko prevzeti, da pa bo težava vino prodati. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da gre za dve različni vinogradniški območji in da je s tem povezano tudi poreklo vina.Tudi vipavski župan Ivan Princes je poudaril, da bi bilo treba stečaj čim hitreje izpeljati, nato pa bi se dobili na lokalni ravni in »skušali prepričati Brice, da vsaj za eno leto prevzamejo podjetje«. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je napovedal, da bodo v primeru nove zgodbe iz stečaja pomagali po svojih močeh, kot so npr. pri Kaninu.
Komentarji