Za energetsko prenovo stavb 47,6 milijona evrov

Ljubljana – V suši na gradbenem trgu je za slovenske gradbenike vsako delo še kako dobrodošlo. Mednje spada tudi drugi javni razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje energetske sanacije šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti v višini 47,6 milijona evrov.

Omenjeni projekti pomenijo tudi za gradbena podjetja, industrijo gradbenega materiala in proizvajalce opreme nekaj več dela, če bodo pri tem sodelovala slovenska gradbena operativa in slovenski proizvajalci, pravijo v Pomgradu, po propadu največjih slovenskih gradbenih podjetij enem uspešnejših in večjih slovenskih gradbincev, ki je lani ustvaril 101 milijon evrov prihodkov, letos pa jih načrtujejo za 130 milijonov.

Naložbe v energetsko sanacijo stavb imajo pomemben multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije, kar pomeni, da je na enoto investicije ustvarjenih največ delovnih mest in da gre za investicije z največjo domačo komponento (gradbeni materiali, stavbno pohištvo, oprema ...).

»Omenjeni projekt energetske prenove javnih stavb bo prav gotovo imel nekaj pozitivnih učinkov, res pa je, da znesek 47 milijonov evrov ni velik za obseg slovenskega gradbeništva, ki na leto potrebuje za več kot 1,5 milijarde evrov del,« pravi predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar.

Letos učinek razmeroma majhen

»Vsekakor teh slabih 50 milijonov evrov, namenjenih za sofinanciranje energetske sanacije objektov javnega sektorja, pozitivno vpliva na izjemno težaven položaj gradbeništva v državi. Pa vendar je omenjena višina sredstev manj kot pet odstotkov predvidenega obsega gradbenih poslov v naši državi. Če vemo, da se bo uresničitev iz tega razpisa prenesla tudi v prihodnje leto, bo letos učinek relativno majhen,« komentira predsednik Begradove uprave Franc Panjan.

Naj spomnimo, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v torek končalo ocenjevanje vlog na prvem odpiranju drugega javnega razpisa za sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti in odobrilo 160 projektov energetskih prenov nekaterih javnih objektov v 101 občini, kar pomeni, da je bi odziv občin na razpis zelo velik. Znesek sofinanciranja znaša 37,5 milijona evrov, od tega je 85 odstotkov oziroma 31,9 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev, 15-odstotno soudeležbo pa morajo zagotoviti občine same. Skupna vrednost potrjenih projektov je 47,6 milijona evrov brez DDV. Najvišji odobreni znesek nepovratnih sredstev je 1.057.381,30 evra, najnižji pa 21.546,54 evra.

Največ odobrenih projektov je v Osrednjeslovenski in Podravski regiji (po 31), sledijo Savinjska regija (26), Jugovzhodna Slovenija (14), Koroška (11), Gorenjska (deset), Pomurska in Goriška (po devet), Spodnjeposavska (osem), Notranjsko-kraška (pet), Obalno-kraška (štiri) in Zasavska regija (dva).

Za drugo odpiranje vlog še 11 milijonov evrov

To so rezultati prvega odpiranja vlog v okviru drugega razpisa, vendar se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor že pripravljajo za drugo odpiranje, na katerega je prispelo 46 vlog, občine pa so pozvali k dopolnitvi vlog. Če bodo vse vloge ustrezne, bodo za sofinanciranje namenili malo manj kot 11 milijonov evrov. Z upoštevanjem prvega in drugega odpiranja prispelih vlog iz drugega razpisa bo skupni znesek sofinanciranja iz evropskih sredstev dosegel 42,8 milijona evrov.

Pri omenjenih projektih gre za drugi javni razpis za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti. V okviru prvega razpisa so z 78 občinami sklenili 108 pogodb. Skupna vrednost projektov je znašala 57,1 milijona evrov brez DDV, znesek sofinanciranja pa 50,6 milijona evrov, od tega malo manj kot 43 milijonov evrov evropskih sredstev iz kohezijskega sklada, preostalo pa iz državnega proračuna.