Za globalni preboj je treba združiti sile

Kot kaže, bomo v Sloveniji morda že prav kmalu, v letu ali dveh, tudi uradno dobili našo silicijevo dolino, le da se bo ta imenovala Slovensko inovacijsko stičišče. Ta zaenkrat nastaja na Brdu v Ljubljani, tam kjer je že nekaj fakultet in tudi Nacionalni inštitut za biologijo ter Tehnološki park.

Podpisniki pisma o nameri vzpostavitve tega stičišča so Univerza v Ljubljani (UL), Institut Jožef Stefan, Tehnološki park Ljubljana, ljubljanska regija in ljubljanska mestna občina, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Krka in Fotona. Povabljeno je bilo tudi gospodarsko ministrstvo, ki pa se je umaknilo. Že omenjeni izbor dokazuje, da gre za velikopotezni projekt. Zdaj želijo krog ustanoviteljev še razširiti. Povabiti nameravajo vse slovenske univerze in inštitute, vse centre odličnosti, vse uspešne kompetenčne centre in tudi industrijo.

Toda če boste v kak spletni brskalnik vtipkali omenjeno ime, trenutno verjetno ne boste dobili nič konkretnega. Kreatorji nastajajočega Slovenskega inovacijskega središča si namreč še ne želijo posebne promocije. A vendar so se odzvali našemu vabilu k pogovoru. Naši sogovorniki so bili dr. Boris Cizelj, dolgoletni vodja Slovenskega gospodarskega in razvojnega združenja v Bruslju, dr. Ladislav Grad, direktor marketinga in prodaje v podjetju Fotona, mag. Iztok Lesjak, od ustanovitve direktor Tehnološkega parka Ljubljana, prof. dr. Maja Makovec Brenčič, prorektorica Univerze v Ljubljani (UL) in prof. dr. Stane Pejovnik, bivši rektor UL, sedanji profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL in koordinator projekta Slovenskega inovacijskega stičišča.

Od medicinske doline do inovacijskega stičišča

Zdaj predvideno ime (Slovensko inovacijsko stičišče) ni prvo, sprva se je omenjala medicinska dolina. Ta terminološki razvoj je – po besedah prof. dr. Pejovnika – zelo pretehtan. »Naš projekt nikoli ni hotel biti kopija silicijeve doline, zato tudi nismo uporabili tega imena. Silicijeva dolina je v osnovi vezana na univerzo Stanford, mi pa ne želimo biti vezani zgolj na ljubljansko univerzo, čeprav je ta seveda zelo pomembna. Želimo biti vezani na ves slovenski prostor. Dejstvo je, da Slovenija nima niti enega res velikega podjetja, prav tako ima le nekaj velikih raziskovalnih skupin. Ne pomnim, kdaj je pri nas nastalo zadnje podjetje greenfield, sploh je bilo v zadnjih 15 letih zelo malo razvoja. Za Slovenijo je značilno tudi vrtičkarstvo, zaradi katerega težko medsebojno sodelujejo tako ustanove kot posamezniki. V takem majhnem sistemu, kjer nič ne dosega kritične mase, je treba nekaj narediti, da bi jo dosegli. Treba je pripeljati skupaj tržno perspektivne raziskave in tiste, ki jih lahko uresničijo. Slovensko inovacijsko stičišče bo zagotovilo takšne priložnosti. A za zdaj smo šele tako daleč, da imamo izhodišča.«

Zamisel za ta projekt je sicer stara že več let – po besedah naših sogovornikov najmanj pet –, sprva pod imenom medicinska dolina. Pejovnik: »Vse naše raziskave so kazale, da imamo največji potencial na področju zdravja. Zato smo govorili o medicinski dolini, ki je v svetu skoraj tako poznan pojem kot silicijeva dolina. Na primer medicinska dolina na meji med Dansko in Švedsko. Toda nato se je pokazalo, da ime Ljubljanska medicinska dolina ni primerno. Nismo hoteli biti samo ljubljanski in tudi ne ostati pri zgolj enem razvojnem področju. Vemo, da imamo veliko znanja in potencialov tudi drugje.«

Slovensko inovacijsko stičišče je menda dokončno ime, čeprav mu kreatorji že predvidevajo mednarodno dimenzijo, ki naj bi zajemala prostor med Gradcem, Mariborom, Zagrebom, Ljubljano, Koprom in Trstom. Pojasnilo prorektorice UL Makovec Brenčič: »Od izhodiščne ideje smo prišli na koncept povezovanja celotne Slovenije, ki skupaj s celotno regijo Alpe Adria premore veliko znanja in razvojnih izhodišč. Dosedanji odzivi v Gradcu in Trstu so zelo dobri. Imamo veliko skupnega: področje zdravja, področje naprednih materialov, področje novih tehnologij in tudi področje kakovosti življenja. Tako združeni lahko predlagamo razvojne projekte, ki bodo dobri za celotno regijo, za gospodarstvo in za negospodarstvo. S tem lahko dosežemo tudi pomembno razvojno vlogo v Evropi in tudi širše.«

Ladislav Grad pa je opozoril, da trenutno v Sloveniji nihče ne ve, kje delujejo centri odličnosti in kompetenčni centri. Zato ti tudi niso najbolje izkoriščeni. »To je tako, kot če bi bližnji živalski vrt imel tigre na Rudniku, opice v Šiški, žirafo pa v Bežigradu. To bi bil še vedno živalski vrt, a kdo bi imel kaj od njega? Potrebna je koncentracija in povezanost. Zato mi je všeč ime stičišče, saj napoveduje ravno to.«

Iztok Lesjak pa še vedno meni, da bi ime moralo biti izpeljanka doline, na primer ljubljanska inovativna dolina. »Dolina pomeni nekaj velikega, stičišče pa mi, ker sem računalničar, pomeni le nek instrument.«

Zakaj verjeti, da se bo tokrat uresničilo

V Sloveniji je bilo v zadnjih letih že kar nekaj neuspešnih razvojnih zamisli in pobud. Tudi sprejete razvojne strategije navadno niso bile dosledno ali pa sploh ne upoštevane. Zakaj kljub temu kaže verjeti, da tokrat ne bo ostalo samo pri zamisli o Slovenskem inovacijskem stičišču, tako kot je bila pred leti slovenska silicijeva dolina, ki jo je znanstvenikom napovedoval takratni premier Borut Pahor?

Direktor Tehnološkega parka Ljubljana ima zelo veliko izkušenj z razbijanjem plotov, zato je kljub optimisitičnemu odnosu do projekta nanizal nekaj pripomb in pomislekov. »V naši družbi imamo še vedno probleme z intelektualno lastnino, čeprav se s tem ukvarjamo že kakšnih deset let, in je to dobrina, ki bi jo morali postaviti na pravo mesto. Tudi razvoj odcepljenega podjetja bi moral biti priznan enako, kot priznavamo druge elemente odličnosti. Uspešnost in odličnost našega stičišča pa bo odvisna predvsem od števila interakcij med tistimi, ki bodo vključeni vanj. Žal pa je za nas značilno, da se težko povezujemo. Kot da bi imeli Slovenci poseben gen, ki nam to preprečuje. A za globalni preboj bi morali združiti sile, in to najboljše na omenjeni osi Gradec–Trst. Zelo upam, da nam bo to s pomočjo stičišča tudi uspelo,« je dejal Lesjak, ki se je ob tem tudi spomnil, da so bile že pred desetletjem, ko se je na Brdu načrtovala samo politehnika, že zamisli o tehnološkem parku in o novih stanovanjih. »Ta zamisel se pravzaprav kotali že vse od tedaj. Meni nista pomembna ime in končna fizična oblika, ta bo, če bomo šli v pravo smer, prišla sama od sebe.«

Boris Cizelj nam je na vprašanje, ali bo k uresničitvi veliko prispevala možnost črpanja evropskih sredstev, odgovoril pritrdilno, nato pa dodal: »Poleg denarja je še vrsta razlogov, zakaj to tako potrebujemo. Osnovna funkcija stičišča bo povezovanje. Navznoter in navzven. Hkrati pa lahko stičišče da bistven prispevek, da se naše podporno okolje posodobi. Znano je, da je pri nas precejšnje neravnovesje med vlaganji v raziskave in razvoj ter rezultati. To pomeni, da smo slabo organizirani. Poleg tega pa lahko v vsej Evropi opazujemo bistven premik od raziskav k inovacijam. To ne pomeni negiranja znanosti in raziskav, ampak samo to, da je treba nenehno imeti pred očmi končni cilj – razvoj novih izdelkov in storitev ter njihovo trženje.«

Takšne razvojne cilje že dosega podjetje Fotona – po njegovi zaslugi proizvedemo pri nas največ laserjev glede na število prebivalcev. Grad je bil torej pravi za odgovor na vprašanje, koliko pri nas univerze in inštituti prehitevajo industrijo: »Sam menim, da je naša znanost vrhunska in se lahko kosa s celim svetom. S konkurenčnostjo naše industrije pa ni ravno tako. Fotona, ki je največji svetovni proizvajalec medicinskih laserjev, je sicer v samem vrhu, toda mnoga naša podjetja, ki niso doumela, da se je v času globalizacije treba boriti na svetovnem trgu, zaostajajo. Trg od nas pričakuje, da bomo vsakih nekaj mesecev ponudili novost, ki bo zanimiva za končnega kupca. Ni časa za dolg razvoj, razen ko gre za bazične tehnologije. Ta časovni pritisk je za nas nekaj običajnega. Mi že danes razmišljamo, kje bomo čez pet let. Tu pa nam lahko zelo pomaga sodelovanje s centri znanja.« Ta strokovnjak kljub temu meni, da slovensko razvojno okolje ni tako slabo, kot si marsikdo misli. »Mi z vsemi dobro sodelujemo. Bojimo se le, da bi tudi našo znanost prizadeli škodljivi varčevalni ukrepi, kot se že dogaja v zdravstvu in še kje. Tudi zato zelo podpiramo projekt Slovenskega inovacijskega stičišča, saj vzbuja upanje, da bo Fotona tudi na dolgi rok imela ustrezno podporno okolje.«.

Dobra podjetja sama najdejo partnerje

Tudi Cizelj meni, da lahko stičišče dvigne kakovost dialoga med poslovno in akademsko sfero. »Treba je povedati, da dobra podjetja vedno najdejo pot do tistih, ki jim lahko ponudijo razvojno podporo.« Za Makovec Brenčičevo pa je dialog z gospodarstvom »odvisen predvsem od sistematskega razvoja podpornega okolja v institucijah znanja«. Po njenih besedah bo stičišče zelo veliko prispevalo tudi k študijskemu delu ljubljanske in drugih univerz. »Dalo nam bo podporni mehanizem, ki ga zdaj sistemsko nimamo zagotovljenega za razliko od mnogih drugih držav, med katerimi so tudi sosednje Avstrija in Italija pa tudi Madžarska, na katero radi pozabljamo. Še zlasti vidim pri tem naše mlade raziskovalce na doktorskem študiju, ki so velikokrat najbolj željni novih spodbud.«

Naši sogovorniki so soglašali, da mora biti stičišče zgrajeno kot interdisciplinarna mreža, čeprav bodo predvidoma vsaj sprva prevladovala področja zdravja in to v najširši obliki. Makovec Brenčičeva je kot druge močne vsebine omenila razvoj materialov, tehnologij in tehnoloških sistemov, razvoj energetskih virov in že omenjeno kakovost življenja. »Želim, da bi se prepletale tehnološke in družboslovne vsebine, saj bi samo to zagotovilo razvoj družbe blaginje. »Znanje moramo usmeriti v boljšo kakovost življenja v Evropi.«

V pogovoru smo od Pejovnika slišali tudi o možnosti napovedovanja inovacij. »Zelo pogosto se postavlja vprašanje, kako je mogoče napovedati uspešno inovacijo. To je približno tako verjetno, kot če bi napovedovali prihodnost. Tudi tam je kolikor toliko uspešna napoved možna le, če je sistem dovolj stabilen. Žal pa Slovenija še nima stabilnega inovacijskega sistema. Zato so pri nas praktično vse inovacije naključni rezultat oziroma rezultat izjemne volje skupine posameznikov, ki verjamejo v svoje ideje in so zanje pripravljeni postaviti na kocko čisto vse. A teh ne more biti dovolj. Slovenija nujno potrebuje dober inovacijski sistem.«

K temu pa je Cizelj dodal: »Slovenci smo premalo ambiciozni. Zadovoljni smo že, če sodelujemo z enim ali dvema dobrima partnerjema. Morali bi iskati najboljše na svetu in sodelovati z njimi. Tržaški tehnološki park sodeluje z dvema ameriškima univerzama in ena od teh je MIT! Zato je ta naša zamišljena os sodelovanja tako zelo pomembna.«

Načelo igre z najboljšimi pa je za Grada seveda nekaj vsakdanjega: »Naše geslo je: izberi dovršenost! Vsak izdelek, vsaka storitev, vse, kar delamo, mora biti popolno. Mi ne gremo na trg z nečim, kar imajo tudi drugi, mi hočemo imeti najboljše izdelke na svetu. Prav to, da začenjamo s tako visokimi cilji, nam tudi zagotavlja, da bomo nekaj dosegli. To pa bi moralo veljati tudi za vsa druga podjetja, ki se bodo zbrala v stičišču.«

»To stičišče ni kampanja. Nekaj let bo treba trdo delati zanj. Tega se moramo vsi zavedati,« je našel prave besede za konec pogovora Pejovnik, ki, kot pravi, bo vlogo koordinatorja predal takoj, ko se bo stičišče dovolj razvilo, da bo lahko imelo direktorja. Ti, ki se s stičiščem trudijo zdaj, so namreč, po njihovih besedah, skupina entuziastov, ki to delajo zastonj. Precej podobno torej, kot je bilo ob nastanku naših univerz.

Prorektorica UL in Pejovnik sta opozorila tudi na pomanjkljivosti obstoječe finančne zakonodaje, ki ne dopušča, da bi univerza ustanovila odcepljeno podjetje. »Podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost morajo biti navzoči tako na izobraževalnem kot tudi na gospodarskem delu stičišča. Najbolj pa potrebujemo sodelovanje in upam, da nas bodo k temu vsaj malo prisilili evropski projekti, ki temeljijo na sodelovanju,« je dejala Makovec Brenčičeva.

Cizelj pa je spomnil na forum, ki bo 25. in 26. novembra v Ljubljani: »To bo forum globalne mreže ekonomij znanja, ki si je zadal za nalogo podpreti naš projekt in je v ta namen oblikoval tudi posebno mednarodno izvedensko skupino, v kateri so svetovno priznani strokovnjaki. Ti bodo predstavili svoje poglede na Slovensko inovacijsko stičišče in dali svoja priporočila, Slovenija pa bo ravnala modro, če bo priporočila tudi izkoristila.«

In kdaj lahko pričakujemo dejanski začetek Slovenskega inovacijskega stičišča? »Če v enem letu ne bomo postavili osnovnih izhodišč, bo najbolje odnehati,« je napovedal koordinator. Drugi pa so prikimali. Počakajmo torej, kaj bo prineslo prihodnje leto.