Za konkurenčnost in rast produktivnosti

Pogled 2020 je projekt, v ospredju katerega bosta tudi inovativnost in pot do razvojnega dogovora.

Objavljeno
13. november 2019 06.00
Posodobljeno
13. november 2019 06.00
Projekt Pogled je že lani pritegnil številne udeležence, na katerem so razpravljali o izzivih za prihodnji gospodarski razvoj. Foto Voranc Vogel
Ljubljana - Medijska hiša Delo in Združenje Manager (ZM) letos nadaljujeta lani začeto partnerstvo v projektu Pogled. V okviru Pogleda 2020 - Konkurenčnost, inovativnost in pot do razvojnega dogovora bo 4. decembra na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekal tudi poslovni dogodek.

Združenje Manager želi s Pogledom prispevati k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečevanju družbene blaginje, boljšemu upravljanju gospodarstva in države, predvsem pa vnesti zaupanje in sodelovanje med vse deležnike družbe, pojasnjuje izvršna direktorica ZM Saša Mrak. V ospredje bo na poslovnem dogodku postavljena konkurenčnost, inovativnost in pot do razvojnega dogovora.

"Družbeni napredek in blaginja sta namreč eni od strateških tem Združenja Manager, ki ju še posebej razvijamo skozi projekt Pogled in v sodelovanju z Observatorijem združenja. Letos bomo izpostavili kako se Slovenija sooča z izzivom ohranjanja in povečevanja družbene blaginje ob demografskih izzivih in ob ogroženosti od klimatskih sprememb, kakšna je pot do razvojnega sporazuma in ali ukrepi ekonomske politike spodbujajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, rast produktivnosti in krepitev družbene kohezije. O tem, kako lahko Slovenija poveča konkurenčnost in dodano vrednost, pa bo udeležencem predstavil eden največjih poznavalcev vzvodov konkurenčnosti na svetu, dr. Arturo Bris, profesor financ na eni od najboljših poslovnih šol na svetu IMD iz Lozane ter direktor Centra za konkurenčnost pri IMD.


Decembra nova letna publikacija


V okviru projekta bo tudi letos v začetku decembra izšla letna publikacija Pogled 2020, v kateri bodo izpostavljene predstave o demografskih tveganjih Slovenije, s katerimi se soočamo in ki lahko v prihodnosti oslabijo naš socialno tržni model z močnimi posledicami za družbo in blaginjo. Kot pojasnjuje Saša Mrak, bodo zato ob tem predstavili scenarije dolgoročne vzdržnosti javnih financ, pri čemer se bodo zlasti naslonili na demografska predvidevanja. Projekcije vzdržnosti pokojninskega sistema bodo dopolnjene z vzdržnostjo zdravstvenega sistema.

Med največjimi izzivi ostajata dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti.


"Na podlagi skupnih ocenjenih učinkov bomo oblikovali priporočila in ukrepe za dvig produktivnosti ter konkurenčnosti ob petih točkah razvojnega sporazuma. Vprašanje sprejemanja neenakosti na podlagi meritokratskih načel uspešnosti in družbene odgovornosti bomo obravnavali z vidika povezanosti teh s sposobnostjo krepitve in dolgoročnega ohranjanja družbene blaginje. Iskali bomo rešitve za delovanje pravne države in spoštovanje zasebne lastnine ter svobodne podjetniške pobude. Predstavili bomo dobre prakse managementa in umestili Slovenijo v kontekst izzivov trajnostnega razvoja, inovativnosti in evropskega 'zelenega dogovora'." Letošnji glavni avtorji bodo člani Observatorija ZM, ki ga vodi dr. Dušan Mramor, med njimi tudi dr. Verica Trstenjak, dr. Ali Žerdin in mag. Veljko Bole.
 

Največji izzivi v 2020


V pogovorih o pogledih in načrtih za prihodnje leto se, kot poudarjajo v ZM, v gospodarskem prostoru ne morejo ogniti napovedim novega gospodarskega ohlajanja. Raziskava med člani ZM je pokazala, da je skoraj 60 odstotkov slovenskih podjetij njihovih članov bolje pripravljenih na morebitno novo gospodarsko krizo, dobra četrtina enako in le 15 odstotkov slabše. Bolje so na krizo sicer pripravljena velika in srednje velika podjetja. Dobrih 40 odstotkov podjetij članov združenja je sicer že letos zaznalo upad naročil, a večinoma za do deset odstotkov; največji upad naročil so zaznala velika in srednje velika podjetja. Med največjimi izzivi tako ostajata dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti. Še vedno pa so izzivi tudi kadri – strokovni in visoko usposobljeni kot tudi tisti iz deficitarnih poklicev.
 

Kako zagotavljati konkurenčnost


Observatorij ZM je letos ovrednotil pobude gospodarskih organizacij, najmočneje izražene v predlogu po znižanju obremenitve dela in povečanju neto plač kot motivacije za večjo povezanost deležnikov, in dvig produktivnosti. Observatorij je izpostavil potrebo po razvojnem sporazumu med socialnimi partnerji in drugimi udeleženci, ki lahko dolgoročno prinese višjo produktivnost, konkurenčnost in s tem tudi višje prihodke udeležencem. Ukrepi so: vzdrževati in povečevati raven zaposlenosti navkljub pospešenemu staranju prebivalstva; radikalno povečati vlaganja v izobraževanje in znanost; pospešiti tehnološko in trajnostno tranzicijo; vzpostaviti učinkovit sodni sistem, ki bi varoval dogovore in zasebno lastnino ter razlikoval javni interes od zasebnega; temeljito preoblikovati davčne politike in harmonizacija regulatornih ukrepov in vzpodbud za spodbujanje konvergenčnega delovanja drugih štirih ciljev.

"Pri tem je potrebna moralna zaveza vsake družbene skupine, da prevzame in skrbi za svojo aktivno vlogo v razvojnem sporazumu. Šele takrat prevzame tudi upravičenje do koristi, ki iz tega dogovora izhajajo. Vse to se lahko zgodi samo v odprtem in od spodaj podprtem družbenem procesu," še poudarja izvršna direktorica ZM Saša Mrak.