Za krepitev odpornosti imamo sredstva in politično voljo

Na ministrskem panelu o krepitvi civilne in državne odpornosti razpravljajo minister za finance Klemen Boštjančič, minister za obrambo Borut Sajovic, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo Marko Koprivc in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež, okroglo mizo pa vodi dekan ljubljanske fakultete za družbene vede Iztok Prezelj.

Kot je uvodoma poudaril Prezelj, je namen razprave izboljšati razumevanje koncepta odpornosti, operacionalizacijo odpornosti in se pogovoriti o vizijah. Slovenija s konceptom odpornosti razmeroma široko pristopa k prilagajanju družbe, je dejal. 

Podobno kot Slovenija, se sprašujejo tudi druge države

Tudi znotraj ministrstva za finance poznajo različne definicije tega, kaj dvojna raba sploh pomeni, kakšna raba je to, pravi finančni minister Boštjančič. »Mi se pri nas precej ukvarjamo, predvsem računovodsko, z vprašanjem, katere odhodke lahko pobarvamo kot tako imenovano dvojno rabo, kot obrambne odhodke, kot odhodke za krepitev varnosti. Glede na to, da razmeroma veliko komuniciram tudi s kolegi v tujini in sem se o tem pogovarjal tudi z estonskim in s hrvaškim kolegom, vidim, da imajo popolnoma ista vprašanja in enake dileme. Tam se pogovarjajo isto kot pri nas: kako določene ceste, predore dati v dvojno rabo, kako bolnišnice dati v dvojno rabo,« pravi minister Boštjančič.

Poudaril je, da je proračun omejen, čeprav so želje čedalje večje od zmožnosti, na ministrstvu za finance v zadnjem obdobju dejavno poudarjajo, da morajo posamični resorji začeti iskati priložnosti, in ne zgolj na finančno ministrstvo pritiskati za dostop do več proračunskih sredstev.

Udeleženci prve okrogle mize na današnji konferenci o dvojni rabi so nakazali, da se zavedajo pomena investicij v povečanje odpornosti družbe in da sredstva za to imamo tako v slovenskem kot v evropskem proračunu. FOTO: Jože Suhadolnik

Večnamenskost namesto dvojne rabe

Obrambni minister Sajovic je pri vprašanju odpornosti družbe izpostavil pomen enotnosti družbe. »Če smo in znamo biti enotni, potem bomo v teh viharjih in v tem procesu brez dvoma uspešni. In mogoče je nenavadno za politika, da rečem, da sem optimist, ker se večina odločevalcev v državnem zboru tega zaveda,« pravi Sajovic.

Namesto besedne zveze dvojna raba je Sajovic uporabil večnamenskost. »Že pred par tisoč leti, ko so imeli samo nož in sekiro, so to uporabljali za lov, za prehrano, za gradnjo stanovanja, objektov in seveda tudi za obrambo,« je večnamenskost ilustriral obrambni minister. 

Infrastruktura je hrbtenica gospodarstva

Alenka Bratušek je ponovila že večkrat izpostavljeno trditev o pomenu kakovostne infrastrukture za odpornost družbe. »Dobra infrastruktura je hrbtenica gospodarstva, zato da gospodarstvo lahko funkcionira. Potrebujemo dobro infrastrukturo, ljudje potrebujejo infrastrukturo za svojo mobilnost in seveda jo potrebujemo tudi, če bo kadarkoli treba braniti našo domovino,« pravi ministrica Bratušek.

Državna infrastruktura mora biti usposobljena za to, da vojaško opremo lahko pripeljemo z enega konca države na drugi in tudi v naravnih nesrečah, poudarja infrastrukturna ministrica. Po njenem mnenju je za izboljšanje infrastrukture pomembno nameniti del sredstev, ki jih namenjamo za obrambo, varnost in odpornost naše države.

»Skupaj z ministrstvom za obrambo smo identificirali še več kot 60 točk takšnih, ki v tem trenutku ne izpolnjujejo Natovih standardov, nam je zelo jasno, kaj je treba narediti, da bomo to vojaško opremo lahko na primer iz Luke Koper, ki je tudi z vidika Nata zelo, zelo pomembna vstopna točka, prepeljali ne samo v naši državi na druge konce, ampak tudi do drugih zaveznic, se pravi na eni strani do Madžarske, na drugi strani do Hrvaške,« je pojasnila. 

Kohezijska sredstva tudi za odpornost

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo Marko Koprivc je dejal, da je v zadnjem programskem obdobju nekaj več kot 3,2 milijarde evropskih sredstev, ki naslavljajo različna področja, med njimi je tudi odpornost družbe. Spremembam geopolitičnih razmer po njegovem prepričanju sledi tudi evropska komisija skozi evropsko kohezijsko politiko.

»Pred nekaj tedni je bila spremenjena uredba o evropski kohezijski politiki, ki pa znotraj kohezijskih sredstev določa nove strateške cilje, eden izmed njih je tudi dvojna raba. Drugi zelo pomemben ukrep je tako imenovana uredba STEP, ki govori o naložbah v strateško evropsko gospodarstvo, ki mimogrede tudi krepi suverenost tako Evrope kot držav članic proti drugim svetovnim velesilam,« je dejal Koprivc.

Spomnil je, da se pri evropski kohezijski politiki kot dvojna raba upoštevajo zgolj tiste investicije, ki so primarno namenjene za civilno rabo in sekundarno za vojaško rabo. Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela tudi izhodišča za spremembo kohezijskega programa, ki bodo vnesla na novo v program tudi dvojno rabo v okviru uredbe STEP.

Kot prvo investicijo iz kohezijske politike v tem programskem obdobju je izpostavil že leta 2023 opravljeni nakup letal za pomoč pri gašenju požarov in to je po njegovem pojasnilu konkreten primer, kako lahko z evropskimi sredstvi in tudi s sredstvi, ki niso vojaška, ampak namenjena civilni zaščiti, povečamo varnost naše države.

Reaktivni odzivi na kompleksne krize

Matevž Frangež z gospodarskega ministrstva svari, da se tako Slovenija kot tudi Evropska unija reaktivno odzivata na kompleksne krize že nekaj desetletij. Spomnil je, da smo ob finančni krizi šele post festum ugotovili, da je do krize pripeljala kronična neregulacija pomembnih investicijskih in bančnih tokov, med prvim mandatom Donalda Trumpa pa smo ugotovili, kako se mora Evropa bolj postaviti na lastne noge.

Pri pandemiji smo ugotovili, kako zelo so potrebni dobrine pa tudi storitve, ki jih potrebujemo za oskrbo našega prebivalstva v zdravstvenem smislu, pri čipih in težavah v dobavnih verigah ugotavljamo, kako problematična je ranljivost pri oskrbi s strateškimi tehnologijami ...

»V naši državi imamo več kot dovolj resursov za to, da poskrbimo za podporo gospodarstvu, da povečamo vlogo države pri razvoju, še posebej tveganih tehnologij. Za ta namen imamo 30 milijard evrov naših prihrankov na bankah, zato razvijmo sheme, ki bodo pomagale ta denar aktivirati v boljše, bolj donosne opcije za naše državljane, ki bi hkrati predstavljale nujno potrebno kapitalsko osnovo za to, da bomo perspektivne tehnologije lahko razvili,« je pozval Frangež.