Za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in spodbude prodaje
Slovenska avtoindustrija je pomemben del gospodarstva in izvoza - Odvisnost od Evrope in ocene o padcu naročil- Svarila pred množično izgubo delovnih mest.
Čeravno imamo pri nas le eno veliko avtomobilsko tovarno, v kateri nastajajo avtomobili kot končni izdelki, je avtomobilska industrija pomemben del slovenskega gospodarstva, še posebej zaradi množice dobaviteljev sestavnih delov, ki so skoraj v celoti odvisni od naročil iz tujine.
V Sloveniji podjetja, ki neposredno ali posredno kot dobavitelji sodelujejo v proizvodnji motornih vozil, pomembno prispevajo k izvozu, zaposlenosti in dodani vrednosti. Številke panožnega združenja slovenskih avtomobilskih dobaviteljev (ACS) kažejo, da gre za skupaj 300 podjetij, ki zaposlujejo 16.000 ljudi in skupaj na leto ustvarijo štiri milijarde evrov prometa in deset odstotkov BDP. Seveda je glavnina njihove dejavnosti usmerjena v izvoz, največ v Evropsko unijo oziroma Nemčijo.
Zdravstvena kriza je za približno mesec dni zaustavila dobršen del avtomobilske proizvodnje v Evropi. Po podatkih evropskega panožnega združenja Acea je bila v tem času izgubljena proizvodnja 2,4 milijona vozil. Nekaj od tega tudi v Sloveniji, kjer ima svojo tovarno v Novem mestu Renault, ki v neposredni proizvodnji zaposluje 2500 ljudi. Tudi zdaj, ko so se tovarne po Evropi znova zagnale, pa s proizvodnjo ne gre vse gladko, saj se povpraševanje ne vzpostavi kar tako. Revoz denimo je začel le z eno in nato še z drugo izmeno, ne pa še s polovično tretjo.
Kot je znano, je prodaja avtomobilov v prejšnjem mesecu po državah Evropske unije strmo upadla oziroma se je ponekod skoraj povsem ustavila. Na evropski ravni je bilo po podatkih Acee že marca, ko je izbruhnila kriza, registriranih 55 odstotkov manj novih avtomobilov kot v istem mesecu lani, aprilskih zbirnih številk še ni, a bodo še veliko slabše, če poznamo podatke z nekaterih največjih trgov: v Nemčiji se je prodaja aprila zmanjšala za 60 odstotkov, v Franciji za 89 odstotkov, v Veliki Britaniji za 97 in v Italiji za 98 odstotkov …
Slovenski avtomobilski trg sicer v širšem pogledu ne igra velike vloge za industrijska naročila, a je seveda zelo pomemben za tukajšnjo trgovsko dejavnost, prodaja pri nas je bila prejšnji mesec 70 odstotkov manjša ... Ob tem sta se evropski in slovenski trg po daljšem obdobju rasti že pred krizo zaradi koronavirusa v drugi polovici lanskega leta ohlajala in že takrat so sicer zelo uspešna velika nemška avtomobilska podjetja napovedala prestrukturiranje kot posledico evropskih zahtev po radikalno nižjih izpustih ogljikovega dioksida.
Glede na trenutne napovedi evropskih proizvajalcev vozil in glede na izkušnje iz Kitajske v ACS pričakujejo, da bo na letni ravni prodaja slovenskih dobaviteljev glede na lansko leto upadla za 25 do 30 odstotkov. Ocenjujejo, da bo proizvodnja v maju znašala od 20 do 25 odstotkov normalne, v juniju od 40 do 50 odstotkov, v septembru 60 odstotkov, potem pa naj bi se do konca leta počasi dvignila na 90 odstotkov. Normalno stanje naročil znova pričakujejo sredi leta 2021. Zaradi vsga tega je po njihovi oceni ogroženih 10 tisoč delovnih mest.
V različnih evropskih državah, posebej v Nemčiji in Franciji, je bilo zadnje tedne precej informacij o razmišljanjih, da bi se prodaja spodbudila s subvencijami. V Nemčiji so ustanovili delovno skupino, ki naj bi morebitne ukrepe pripravila do začetka prihodnjega meseca. Kot je dejala kanclerka Angela Merkel, bi morali iti ukrepi v smeri zelenih okoljskih zavez, se pa v industriji pojavljajo tudi zamisli, da bi poleg električnih avtomobilov subvencionirali tudi klasično gnane, gleda česar vsi niso, posebej okoljevarstniki niso navdušeni.
Francoski gospodarski in finančni minister Bruno Le Maire je včeraj dejal, da bo v dveh tednih objavil načrt za spodbudo nakupov avtomobilov, ki pa naj bi hkrati omogočil tranzicijo k okoljsko bolj vzdržnim izdelkom, »da bodo Francoze spodbudili k nakupom, ki so danes še predragi«. Kot je znano, Francija daje jamstvo za kar pet milijard evrov likvidnostnega posojila Renaultu.
V ACS poleg drugih predogov, kot je subvencionirani delovni čas, za slovenski avtomobilski trg predlagajo spodbujanje nakupov na različne načine, poleg električnih avtomobilov omenjajo iz te sheme za zdaj izključene priključne hibride, subvencioniranje prodaje rabljenih vozil, podporo obnovi podjetniških voznih parkov. Pozivajo tudi k prenovi davka na motorna vozila, da bi ta spodbujal nakupe električnih in elektrificiranih avtomobilov ter tistih na bencinski ali dizelski pogon, ki dosegajo najvišji okoljski standard evro6.
V Sloveniji podjetja, ki neposredno ali posredno kot dobavitelji sodelujejo v proizvodnji motornih vozil, pomembno prispevajo k izvozu, zaposlenosti in dodani vrednosti. Številke panožnega združenja slovenskih avtomobilskih dobaviteljev (ACS) kažejo, da gre za skupaj 300 podjetij, ki zaposlujejo 16.000 ljudi in skupaj na leto ustvarijo štiri milijarde evrov prometa in deset odstotkov BDP. Seveda je glavnina njihove dejavnosti usmerjena v izvoz, največ v Evropsko unijo oziroma Nemčijo.
V Nemčiji in Franciji razprava o subvencijah.
Normalno stanje naročil znova pričakujejo sredi leta 2021.
Ponoven zagon avtoindustrije je težak.
Normalno stanje naročil znova pričakujejo sredi leta 2021.
Ponoven zagon avtoindustrije je težak.
Izgubljena proizvodnja
Zdravstvena kriza je za približno mesec dni zaustavila dobršen del avtomobilske proizvodnje v Evropi. Po podatkih evropskega panožnega združenja Acea je bila v tem času izgubljena proizvodnja 2,4 milijona vozil. Nekaj od tega tudi v Sloveniji, kjer ima svojo tovarno v Novem mestu Renault, ki v neposredni proizvodnji zaposluje 2500 ljudi. Tudi zdaj, ko so se tovarne po Evropi znova zagnale, pa s proizvodnjo ne gre vse gladko, saj se povpraševanje ne vzpostavi kar tako. Revoz denimo je začel le z eno in nato še z drugo izmeno, ne pa še s polovično tretjo.
Kot je znano, je prodaja avtomobilov v prejšnjem mesecu po državah Evropske unije strmo upadla oziroma se je ponekod skoraj povsem ustavila. Na evropski ravni je bilo po podatkih Acee že marca, ko je izbruhnila kriza, registriranih 55 odstotkov manj novih avtomobilov kot v istem mesecu lani, aprilskih zbirnih številk še ni, a bodo še veliko slabše, če poznamo podatke z nekaterih največjih trgov: v Nemčiji se je prodaja aprila zmanjšala za 60 odstotkov, v Franciji za 89 odstotkov, v Veliki Britaniji za 97 in v Italiji za 98 odstotkov …
Slovenski avtomobilski trg sicer v širšem pogledu ne igra velike vloge za industrijska naročila, a je seveda zelo pomemben za tukajšnjo trgovsko dejavnost, prodaja pri nas je bila prejšnji mesec 70 odstotkov manjša ... Ob tem sta se evropski in slovenski trg po daljšem obdobju rasti že pred krizo zaradi koronavirusa v drugi polovici lanskega leta ohlajala in že takrat so sicer zelo uspešna velika nemška avtomobilska podjetja napovedala prestrukturiranje kot posledico evropskih zahtev po radikalno nižjih izpustih ogljikovega dioksida.
Razmišljanja o subvencijah
Glede na trenutne napovedi evropskih proizvajalcev vozil in glede na izkušnje iz Kitajske v ACS pričakujejo, da bo na letni ravni prodaja slovenskih dobaviteljev glede na lansko leto upadla za 25 do 30 odstotkov. Ocenjujejo, da bo proizvodnja v maju znašala od 20 do 25 odstotkov normalne, v juniju od 40 do 50 odstotkov, v septembru 60 odstotkov, potem pa naj bi se do konca leta počasi dvignila na 90 odstotkov. Normalno stanje naročil znova pričakujejo sredi leta 2021. Zaradi vsga tega je po njihovi oceni ogroženih 10 tisoč delovnih mest.
Delo za skrajšan čas v Nemčiji v skoraj vseh sektorjih
V Nemčiji je ukrep dela za skrajšani delovni čas, ki ga sofinancira država, dosegel tako rekoč vse sektorje. Najvišje so številke v gostinstvu, kjer ga je uvedlo 99 odstotkov podjetij, je sporočil nemški inštitut Ifo. Po zveznih deželah je največji delež podjetij, ki so se odločila za ta ukrep, na Bavarskem. Ifo ugotavlja, da je ukrep skrajšanega delovnega časa uvedlo 99 odstotkov podjetij v gostinstvu, le malo pa zaostajajo hotelirji s 97-odstotnim deležem. Podjetja v panogi avtomobilskega inženiringa prav tako poročajo o zelo velikem deležu, ta dosega 94 odstotkov. V Ifu pri tem poudarjajo, da številke presegajo tiste iz obdobja finančne krize leta 2009. STA
V Nemčiji je ukrep dela za skrajšani delovni čas, ki ga sofinancira država, dosegel tako rekoč vse sektorje. Najvišje so številke v gostinstvu, kjer ga je uvedlo 99 odstotkov podjetij, je sporočil nemški inštitut Ifo. Po zveznih deželah je največji delež podjetij, ki so se odločila za ta ukrep, na Bavarskem. Ifo ugotavlja, da je ukrep skrajšanega delovnega časa uvedlo 99 odstotkov podjetij v gostinstvu, le malo pa zaostajajo hotelirji s 97-odstotnim deležem. Podjetja v panogi avtomobilskega inženiringa prav tako poročajo o zelo velikem deležu, ta dosega 94 odstotkov. V Ifu pri tem poudarjajo, da številke presegajo tiste iz obdobja finančne krize leta 2009. STA
V različnih evropskih državah, posebej v Nemčiji in Franciji, je bilo zadnje tedne precej informacij o razmišljanjih, da bi se prodaja spodbudila s subvencijami. V Nemčiji so ustanovili delovno skupino, ki naj bi morebitne ukrepe pripravila do začetka prihodnjega meseca. Kot je dejala kanclerka Angela Merkel, bi morali iti ukrepi v smeri zelenih okoljskih zavez, se pa v industriji pojavljajo tudi zamisli, da bi poleg električnih avtomobilov subvencionirali tudi klasično gnane, gleda česar vsi niso, posebej okoljevarstniki niso navdušeni.
Francoski gospodarski in finančni minister Bruno Le Maire je včeraj dejal, da bo v dveh tednih objavil načrt za spodbudo nakupov avtomobilov, ki pa naj bi hkrati omogočil tranzicijo k okoljsko bolj vzdržnim izdelkom, »da bodo Francoze spodbudili k nakupom, ki so danes še predragi«. Kot je znano, Francija daje jamstvo za kar pet milijard evrov likvidnostnega posojila Renaultu.
V ACS poleg drugih predogov, kot je subvencionirani delovni čas, za slovenski avtomobilski trg predlagajo spodbujanje nakupov na različne načine, poleg električnih avtomobilov omenjajo iz te sheme za zdaj izključene priključne hibride, subvencioniranje prodaje rabljenih vozil, podporo obnovi podjetniških voznih parkov. Pozivajo tudi k prenovi davka na motorna vozila, da bi ta spodbujal nakupe električnih in elektrificiranih avtomobilov ter tistih na bencinski ali dizelski pogon, ki dosegajo najvišji okoljski standard evro6.
