Za vnovičen zagon proizvodnje ni dovolj pritisk na gumb

Za izvozno usmerjeno kovinsko industrijo je ključno, kako hitro se bodo gospodarsko pobrale Nemčija, Francija, Italija.

Objavljeno
30. marec 2020 06.00
Posodobljeno
30. marec 2020 08.04
Ustavitev proizvodnje v kovinski industriji je zahteven projekt, saj ne gre le za ustavitev strojne opreme, ampak tudi vseh logističnih tokov in podpornih procesov. FOTO Mavric Pivk/Delo
»Izredne razmere, ki jih je zakuhal koronavirus, so pokazale, kje so naša podjetja najbolj ranljiva in izpostavljena. V prihodnje bodo morala nekatera poskrbeti za drugačne načine upravljanja zalog iz bolj oddaljenih virov in jih nadomestiti z alternativnimi viri iz bližine. Kar zadeva gospodarsko rast, pa je leto 2020 izgubljeno,« pravi direktorica združenja za kovinsko industrijo pri GZS Janja Petkovšek o perspektivah njihovih članov.

Razplet je po njenem možen po treh scenarijih: po prvem bomo izšli iz krize še letos, po drugem bomo negativne učinke čutili vsaj eno leto, po tretjem, ki je najbolj skrb vzbujajoč, pa bo recesija trajala nekaj let. Za kovinsko industrijo, ki je v 80 odstotkih izvozno usmerjena, je ključno, kako hitro se bodo gospodarsko pobrale Nemčija, Francija in Italija ter druge sosednje države. Ker se epidemija ni pojavila povsod hkrati, je tudi okrevanje pričakovati nelinearno.


Rešitve za danes in jutri


Podjetja zdaj namenjajo največ pozornosti učinkoviti komunikaciji z zaposlenimi pa tudi s kupci, dobavitelji, bankami, finančno upravo in lokalnim okoljem. Skupaj iščejo rešitve za danes in za jutri, ko bo treba vzpostaviti normalno poslovanje, »pri čemer bodo ključni zaupanje, solidarnost in sodelovanje«. Po oceni združenja bodo ukrepi zoper pandemijo podjetjem ob 15 odstotkov nižjih kapacitetah povzročili desetodstotno izgubo, zato bo pomoč države za vzdrževanje likvidnosti nujna.

image
Kovinarji upajo, da bo mehanizem čakanja na delo dovolj fleksibilen, da ne bodo izgubili usposobljenih delavcev. FOTO Uroš Hočevar/Delo


Ta hip se tudi kovinarji prilagajajo razmeram z novimi načini in reorganizacijo dela, pri čemer ima proizvodnja specifične zakonitosti. Odvisna je od kakovostne organizacije delovnih procesov, notranje in zunanje logistike ter materialnih tokov tako do dobaviteljev kot do kupcev. Zdaj se ti tokovi prekinjajo, kar resno ogroža poslovanje. Proizvodni procesi potekajo v fazah; proizvodnja se po fazah sistemsko in kontrolirano ustavlja, enako se bo morala tudi postopoma na novo zaganjati. To je velik organizacijski in tudi stroškovni zalogaj. Kako se spopadajo z njim, smo vprašali nekaj podjetij iz te dejavnosti.


Fleksibilnost in likvidnost


V zreškem podjetju GKN Driveline Slovenija, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avtodelov, napovedujejo ustavitev proizvodnje že v teh dneh. Deloma naj bi jo spet zagnali po 6. aprilu, a se rok lahko še zamakne. Kot pojasnjuje direktor podjetja Andrej Poklič, se podaljšujejo tudi ustavitve proizvodnje pri njihovih kupcih. »Naša velika težava je zato fleksibilnost zaposlenih, ki jih bomo z danes na jutri klicali nazaj na delo. Poleg tega za vnovični zagon proizvodnje ni dovolj le pritisk na gumb, ampak posamezni proizvodni procesi zahtevajo določen čas. Velik strošek je tudi obratovanje s polovično ali še manjšo zmogljivostjo. Morda bodo zaposleni v prvi fazi delali le od dva do tri dni, potem pa bodo spet nekaj dni na čakanju. Zato pričakujemo, da bo mehanizem čakanja na delo dovolj fleksibilen.«

Za kovinarje je ključno, kako hitro se bo pobrala Nemčija.

Podjetja skrbi, kako bodo ob izpadu proizvodnje vzdrževala likvidnost.

Zavedajo se, da kompetentnih zaposlenih ne smejo izgubiti.


Kranjska Creina, ki izdeluje kmetijske in industrijske stroje in naprave ter stroje za komunalno dejavnost, napeto spremlja razmere v severni Italiji, kjer je covid-19 najbolj ohromil industrijo. Informacije njihovih italijanskih dobaviteljev vzbujajo skrb: ustavitev proizvodnje naj bi podaljšali do sredine prihodnjega meseca. Zaradi poslabševanja razmer morajo po besedah direktorja Ivana Rupnika tudi v Creini krčiti proizvodnjo in pošiljati delavce na čakanje: »Dobavitelji komponent sporočajo, da jim poddobavitelji zamikajo dobave materiala in komponent za dva do štiri tedne, potem bodo potrebovali od tri do pet tednov za proizvodnjo. Prav toliko časa pa bomo za izdelavo končnih izdelkov potrebovali tudi mi. Če dodamo še plačilni rok, vidimo, kako dolg je cikel, kar nas bo pahnilo v velike likvidnostne težave. Ocenjujemo, da bomo morali vmes izplačati štiri neto plače zaposlenim in tekoče izpolnjevati vse svoje obveznosti.«


Zaupanje bo na preizkušnji


TBP iz Lenarta je člen v proizvodni verigi avtomobilske industrije, sodeluje s številnimi slovenskimi in evropskimi dobavitelji in kooperanti. Vodja posebnih projektov Stanislav Loncner pravi, da je ponovni zagon proizvodnje bovden potegov zanje predvsem operativni izziv, kako doseči zahtevano produktivnost in kakovost v vseh elementih procesa – pri zaposlenih, razpoložljivih materialih, polizdelkih in strojni opremi. »Proizvodnjo bomo ponovno zaganjali po delih, odvisno od stanja proizvodnje pri posameznih kupcih. Vhodne materiale in polizdelke imamo na zalogi, eksterna vzorčenja niso potrebna, tako da večjih operativnih težav ob koncu koronakrize ne pričakujemo,« je optimističen Loncner. Tudi njega pa skrbi likvidnost, vezana na čas mirovanja, obseg prihodnje proizvodnje in dejanske državne ukrepe.

10
-odstotno izgubo bodo imela podjetja kovinske industrije


V lendavski družbi Nafta Strojna, kjer izdelujejo in dobavljajo investicijsko opremo za energetiko, so, da bi se izognili okužbam zaposlenih s koronavirusom, med prvimi prekinili vsa dela, ne glede na stanje projektov. Direktor Drago Franko opozarja na dodatne stroške zaradi ponovnega zagona, financiranja in logistike in svari: »Zaradi kratkoročnih interesov posameznikov bosta na največji preizkušnji medsebojno zaupanje in poslovni odnos med partnerji, ki smo se skupaj znašli v povsem nepredvidljivi situaciji.«


Nujen je celovit pristop


»Ustavitev poslovnih aktivnosti je zahteven projekt, saj ne gre le za ustavitev strojne opreme, ampak tudi vseh logističnih tokov in podpornih procesov,« pa poudarja direktor žirovske družbe Poclain Hydraulics Aleš Bizjak. Zato je nujen celovit pristop: zaščititi stroje in naprave, popisati materialno stanje in tokove ter o tem takoj obvestiti kupce in dobavitelje. Posebno tveganje bi bila morebitna okužba v podjetju. Ker sta zaščita in varnost zaposlenih prva skrb, bi morali delavci v samoizolacijo, s tem pa bi svoje vrste razredčili. »Z ustavitvijo proizvodnje in njenim ponovnim zagonom pri nas ob dobri organizaciji sicer ne bi bilo veliko težav, saj je naša strojna oprema večinoma prilagojena fleksibilni proizvodnji. Precej zahtevnejši pa so logistični tokovi, kjer je treba lastne kapacitete uskladiti s pričakovanji kupcev in zmožnostmi dobaviteljev. Za ponovno oživitev aktivnosti bi morali imeti dovolj kompetentnih zaposlenih, zato je ustrezna kadrovska politika v tem kritičnem obdobju ključna,« se zaveda Bizjak.