Sredina objava septembrske inflacije v evroobmočju, ki je dosegla 9,9 odstotka, je na obvezniških trgih povzročila dvig zahtevanih donosnosti obveznic. Donosnost desetletnih nemških državnih obveznic je tako že presegla 2,4 odstotka, slovenskih obveznic z isto ročnostjo pa 3,6 odstotka.

Investitorje bega predvsem zviševanje osrednje inflacije, ki ne upošteva rasti cen energentov in hrane, saj se ta še vedno povečuje na obeh straneh Atlantika. Medtem ko je njena vrednost v ZDA dosegla 6,6 odstotka, se je v evroobmočju povišala na 4,8 odstotka. Težava osrednje inflacije je, da ko se enkrat poviša, jo je težko spraviti nazaj pod nadzor, proces lahko traja leto ali dlje. Največjo utež pri izračunu osrednje inflacije imata rast cen storitev in rast najemnin.

Investitorji so po objavi podatkov o inflaciji takoj prilagodili pričakovanja o obrestni meri, ki jo morajo centralne banke doseči, da bo dosežen učinek na zmanjšanje rasti cen. V ZDA naj bi se ključna obrestna mera Fed do prvega četrtletja naslednje leto dvignila na kar pet odstotkov, obrestna mera ECB pa na več kot tri odstotke. Večji dvigi naj bi se zgodili predvsem v letošnjem letu.

Več vpliva v letu 2023

Zaradi zakasnitve se bo učinek višjih obrestnih mer čutil šele v naslednjem letu, saj imamo predvsem v evroobmočju obrestne mere, ki še vedno spodbujajo gospodarsko rast. Za zaviranje gospodarske rasti so v Evropi potrebne obrestne mere, višje od dveh odstotkov. V ZDA so nevtralno obrestno mero, ki ne stimulira gospodarstva, presegli septembra.

Prav zato ni čudno, da so podatki o stanju gospodarstva ZDA še naprej zelo dobri. Brezposelnost ostaja rekordno nizka pri 3,5 odstotka, prav tako je delež delovno aktivnega prebivalstva rekorden, industrijska proizvodnja pa tudi. Še pred nekaj tedni je bilo veliko strahu, kakšni bodo rezultati podjetij v tretjem četrtletju. Predvsem so se zmanjšala pričakovanja o rasti dobičkov, saj podjetjem naj ne bi uspelo prenesti vseh stroškov na potrošnike.

INFOGRAFIKA: Delo

Po prvih objavah so se ti strahovi razblinili. Banke, ki so odsev gospodarstva, so izkazale dobre rezultate: trošenja potrošnikov je več in ti imajo petkrat več prihrankov kot pred pandemijo. Dobri rezultati za gospodarstvo so bili na kapitalskih trgih interpretirani negativno, saj to pomeni, da bodo morale biti monetarne politike centralnih bank še bolj restriktivne.

Kljub temu da bodo lahko obveznice tudi v naslednjem obdobju izkazale večjo volatilnost, postajajo z upravljavskega vidika spet zanimive. Obrestne mere na ameriško, evropsko pa tudi slovensko obveznico so višje, kot so bile povprečno v zadnjih desetih letih. Pokojninski skladi in drugi institucionalni investitorji, ki vlagajo na dolgi rok, ne bodo zgrešili, če bodo postopoma začeli nakupe obveznic, saj naj bi bila inflacija že čez eno leto konkretno nižja. Nevzdržnost velike rasti cen se lahko lepo vidi pri velikih korekcijah cen plina in elektrike, ki jih trenutno opažamo na trgih.