Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Za zapiranje rudnika Velenje bo namenjenih 1,3 milijarde evrov

Zakon povezuje dva ključna vidika: postopno tehnično zapiranje rudnika in opuščanje dejavnosti proizvodnje ter socialni vidik.
Jože Novak, minister za naravne vire, in Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje, na prireditvi Skok čez kožo ob 150-letnici delovanja Premogovnika Velenje junija lani. Foto Leon Vidic
Jože Novak, minister za naravne vire, in Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje, na prireditvi Skok čez kožo ob 150-letnici delovanja Premogovnika Velenje junija lani. Foto Leon Vidic
STA
4. 2. 2026 | 17:10
4. 2. 2026 | 17:23
5:07

Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje zagotavlja pravično obravnavo zaposlenih, varnost prebivalcev in dolgoročno razvojno perspektivo savinjsko-šaleške regije, je poudaril minister za naravne vire Jože Novak. Da je zakon korak v pravo smer, menijo tudi v sindikatu in svetu delavcev premogovnika.

Zakon povezuje dva ključna vidika – postopno tehnično zapiranje rudnika in opuščanje dejavnosti proizvodnje ter socialni vidik zapiranja in opuščanja kopanja premoga. Na njegovi podlagi bodo sprejeti tudi dvajsetletni program zapiranja premogovnika in dveletni podrobnejši operativni programi, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Novak. Ker se vsebina zakona, ki ga je DZ sprejel v torek, šteje za shemo državne pomoči, bo morala država pridobiti tudi odobritev evropske komisije. V smislu tega minister pričakuje, da se bodo določbe zakona lahko začele uporabljati 1. julija letos.

Za izvajanje zakona je v obdobju 2026–2045 predvidenih 1,3 milijarde evrov proračunskih sredstev oziroma v povprečju 50 milijonov evrov na leto, bo pa moral Premogovnik Velenje za koriščenje teh sredstev najprej zagotoviti tudi lastna sredstva iz poslovanja in programa dezinvestiranja.

»Zakon omogoča večfazno zapiranje premogovnika, kar pomeni, da se bo zmanjšanje števila zaposlenih lahko izvajalo predvsem z naravnim odlivom, kar je tudi naš osnovni interes. Namesto nenadnih 700 do 900 presežnih delavcev v hitrih scenarijih bo ob sprejetju modela do leta 2033 presežek omejen na približno 250 delavcev, kar omogoča precej blažje in socialno bolj odgovorne razmere v regiji,« je pojasnil Novak.

Po njegovih besedah zakon v smislu pridobivanja premoga do leta 2033 zagotavlja tudi stabilnost pri izvajanju gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja za približno 35.000 prebivalcev ter javne ustanove v Velenju in Šoštanju.

»Zakon sistematično ureja sanacijo degradiranih območij rudnika, rekultivacijo površin in dolgoročno stabilizacijo rudniškega prostora. S tem nastajajo možnosti za projekte obnovljivih virov energije, tehnološke in industrijske parke ter turistični razvoj na rudarski dediščini, kar bo delno treba rešiti s sprejetjem zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije,« je nanizal.

Posebna obravnava presežnih delavcev

Da specifične okoliščine zapiranja premogovnika, ko bodo hkrati potekala proizvodnja in zapiralna dela, zahtevajo posebno obravnavo presežnih delavcev, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.

Med ključnimi kadrovskimi in socialnimi ukrepi za delavce je poudaril možnost zgodnejšega upokojevanja za rudarje, spodbude za ostajanje na trgu dela po zaposlitvi v premogovniku in določitev višjih odpravnin. »Za tiste, ki bodo ostali brez zaposlitve, je idealno, da so tudi finančno spodbujeni, da se odločijo za višjo odpravnino, s katero je dlje časa poskrbljeno za njihovo materialno varnost, in da se vključijo v programe preusposabljanja in postopno preidejo v novo zaposlitev. Tistim, ki bi ocenili, da to nikakor ni mogoče, pa omogočamo zgodnejše upokojevanje,« je navedel.

Pomen zakona sta izpostavila tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec in direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer. »V prihodnjih letih bo kader odhajal v pokoj in tako, kot bo odhajal v pokoj, bomo tudi zmanjšali proizvodnjo. Kader, ki ga ne potrebujemo na zmanjšani proizvodnji in ne bo odšel v pokoj, bo uporabljen v procesu zapiranja rudnika,« je dejal Mavec. Dodal je, da bodo za zapiralna in sanacijska dela do leta 2045 potrebovali od 600 do 700 ljudi.

Mavec je spomnil tudi na velik stanovanjski fond v lasti premogovnika, ki bo na podlagi zakona predvidoma prešel pod okrilje republiškega stanovanjskega sklada. S tem bodo po njegovih besedah lahko upokojeni rudarji, ki stanovanj zaradi socialnih razlogov niso mogli odkupiti, ostali v sistemu neprofitnih najemnin.

Z vsebino zakona so zadovoljni tudi v sindikatu in svetu delavcev premogovnika. Predsednik sveta delavcev Danilo Rednjak je med najpomembnejšimi pravicami, ki jih zakon prinaša za zaposlene, poudaril posebne pogoje za predčasno upokojevanje, višje odpravnine v primeru prenehanja zaposlitve iz poslovnega razloga, zagotavljanje socialne varnosti invalidov, možnost prekvalifikacije zaposlenih ter zagotavljanje varnosti najemnikov rudniških stanovanj.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine