Začasen šok lahko postane dolga depresija
Države po vsem svetu sprejemajo podobne ukrepe za zaščito podjetij in delovnih mest, pri čemer jih vodi predvsem strah pred (ne)znanim.
Odpri galerijo
Dolge vrste pred zaposlitvenimi centri v avstralskem Melbourne postajajo vsakodneven pojav. Foto: Afp
Ukrepi za preprečitev širjenja novega koronavirusa terjajo dodatne ukrepe za omilitev škode, ki jo povzroča kolaps gospodarske aktivnosti. Tega se zavedajo tudi konservativne vlade, ki brez kakršnih koli ideoloških zadržkov neposredno posegajo v gospodarstva in jih poskušajo rešiti pred katastrofo.
Vlade različnih ideoloških nazorov po vsem svetu sprejemajo podobne ukrepe za zaščito podjetij in delovnih mest, »predvsem zato, da bi se izognile scenariju, po katerem začasen šok postane dolga depresija«, nam je pojasnil Julian Jessop, nekdanji glavni ekonomist britanskega konservativnega think tanka Institute for Economic Affairs.
Ukrepi med drugim vključujejo pomoč podjetjem v obliki posojil, odložitev plačila davkov in uvedbo državnih subvencij za plače tistih delavcev, katerih delovna mesta so zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti neposredno ogrožena. Med prvimi sta se za to odločili nizozemska in danska vlada, ki sta se zavezali, da bosta krili 90 oziroma 75 odstotkov plač zaposlenih. Sledila jima je Švedska, konec prejšnjega tedna pa je podoben ukrep sprejelo tudi Združeno kraljestvo.
Britanski finančni minister Rishi Sunak je napovedal, da bo država za obdobje prihodnjih treh mesecev pokrila 80 odstotkov plače tistih delavcev, ki jim grozijo odpovedi, in se s tem izognila drastičnemu porastu brezposelnosti v času, ko je vsa pozornost usmerjena v reševanje zdravstvene krize. Konservativec, ki je na položaju šele dober mesec dni, je prepričan, da »to ni čas za ideologijo ali pravovernost, ampak za odločna dejanja«. V igri tako ostajajo tudi druge vrste intervencionističnih ukrepov, skupaj z nacionalizacijo podjetij (železnice, letalske družbe itd).
Da je ideologija v trenutnem položaju irelevantna, se strinja tudi Jessop, za katerega je nastajajoča kriza še najbolj primerljiva z vojno, glede na to, da jo povzroča zunanji faktor. Iz tega razloga upravičuje tudi višje proračunske primanjkljaje in višje zadolževanje. »Konservativne vlade, ki niso naklonjene državnim intervencijam v gospodarstvo, bodo lahko umaknile te ukrepe, ko bo kriza enkrat za nami. Upajmo, da jih kmalu več ne bomo potrebovali, ko bo trg znova začel delovati normalno,« je pojasnil.
Vlade različnih ideoloških nazorov po vsem svetu sprejemajo podobne ukrepe za zaščito podjetij in delovnih mest, »predvsem zato, da bi se izognile scenariju, po katerem začasen šok postane dolga depresija«, nam je pojasnil Julian Jessop, nekdanji glavni ekonomist britanskega konservativnega think tanka Institute for Economic Affairs.
Ukrepi med drugim vključujejo pomoč podjetjem v obliki posojil, odložitev plačila davkov in uvedbo državnih subvencij za plače tistih delavcev, katerih delovna mesta so zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti neposredno ogrožena. Med prvimi sta se za to odločili nizozemska in danska vlada, ki sta se zavezali, da bosta krili 90 oziroma 75 odstotkov plač zaposlenih. Sledila jima je Švedska, konec prejšnjega tedna pa je podoben ukrep sprejelo tudi Združeno kraljestvo.
Kot v vojni
Britanski finančni minister Rishi Sunak je napovedal, da bo država za obdobje prihodnjih treh mesecev pokrila 80 odstotkov plače tistih delavcev, ki jim grozijo odpovedi, in se s tem izognila drastičnemu porastu brezposelnosti v času, ko je vsa pozornost usmerjena v reševanje zdravstvene krize. Konservativec, ki je na položaju šele dober mesec dni, je prepričan, da »to ni čas za ideologijo ali pravovernost, ampak za odločna dejanja«. V igri tako ostajajo tudi druge vrste intervencionističnih ukrepov, skupaj z nacionalizacijo podjetij (železnice, letalske družbe itd).
Prazne ulice v bližini newyorškega trga Times Square ponazarjajo velikost gospodarskih posledic boja proti koronavirusu. Foto: Afp
Da je ideologija v trenutnem položaju irelevantna, se strinja tudi Jessop, za katerega je nastajajoča kriza še najbolj primerljiva z vojno, glede na to, da jo povzroča zunanji faktor. Iz tega razloga upravičuje tudi višje proračunske primanjkljaje in višje zadolževanje. »Konservativne vlade, ki niso naklonjene državnim intervencijam v gospodarstvo, bodo lahko umaknile te ukrepe, ko bo kriza enkrat za nami. Upajmo, da jih kmalu več ne bomo potrebovali, ko bo trg znova začel delovati normalno,« je pojasnil.
