Zadruge so ljudje z železno voljo in vrednotami

Ljubljana - Zadružništvo kot alternativa avtorjev Claudie Sanchez Bajo in Bruna Roelants je izjemna analiza aktualnega kriznega propadanja, hkrati pa v »zadružniškem« delu ponuja enega od možnih izhodov prav v sodobnem zadružništvu, ki je mnogokje v razvitem zahodu uspešno že stoletja.

ZDA so podpirale vlaganje v nepremičnine, saj so tako omogočale tudi ljudem z nizkimi dohodki nakupe stanovanj in sledile ameriškemu idealu, po katerem naj bi imel vsak državljan svoj dom in zasebno lastnino. A se je cilj zrušil v prah, ko je izbilo, da so se ti nakupi omogočali z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili in sploh z vzporednimi sistemi kreditiranja. Med znanilce težav sodi naraščajoče nagnjenje držav v razvoju k akumuliranju neverjetnih količin denarja, na čelu s Kitajsko. Znani ameriški ekonomist Nouriel Roubini je menil, da so rastoči novi trgi, ki so kupovali ameriški dolar, prispevali k dolgoročni nizki obrestni meri in bili eden od dejavnikov, ki so pomagali napihniti balon, ta pa je svet pahnil v krizo.

Propad premoženja, 
delovnih mest, trgovine

S krizo je propadalo vse - od bank do premoženja. V ZDA so do začetka leta 2010 državljani ZDA izgubili 35 odstotkov svojega finančnega premoženja, državljani »evrskega območja« pa četrtino. Avtorja nas na zanimiv in podatkovno izjemno podkrepljen način vodita skozi krizna leta, ki so prizadela tako velike sisteme, države in državljane in krojile na milijone osebnih zgodb, ki jih je kriza prizadela ali uničila. Brezposlenosti sledijo težave s kreditnimi karticami, temu prisilne izselitve, odprodaje nepremičnin, polovica posojilojemalcev dolguje več, kakor so vredne njihove nepremičnine. Kljub neverjetno visokim večstomilijardnim odkupom slabih terjatev ostaja blizu 3000 ameriških bank še vedno izjemno izpostavljenih izgubam, visokim okrog 300 milijard evrov.

Kriza je zahtevala na milijone delovnih mest, trgovina je beležila največje padce po letu 1945, države so sistemsko reševale banke, jih tudi nacionalizirale. Na vprašanje, ali je nacionalizacija bank pomagala, avtorja odgovarjata, da na kratek rok je, »ni pa rešila strupenih finančnih derivatov, neporavnanih računov in neocenjene izpostavljenosti. Nacionalizacija je problem prenesla v območje javnega.« Potem so prišli na vrsto t.i. stimulativni svežnji: Kitajci so za dveletni sveženj spodbud odšteli 586 milijard dolarjev, paket spodbud je sprejela tudi EU, vendar je bilo, trdita avtorja, njihovo izvajanje in nadaljnji ukrepi silno nekoordinirani. Za Grčijo je bil odobren sveženj 110 milijard evrov, za obrambo valute 750 milijard evrov.

Dolgovi, ki so ogrozili svet

Pasti, v katere se je svet v zadnji krizi ujel, je bilo veliko, ena najpomembnejših na primer potrošniška past: ko povpraševanje potrošnikov raste, ne da bi rasla njihova kupna moč. Profesor George Irvin naj bi na eni od londonskih fakultet leta 2006 opozoril, da dolgovi v ZDA ne ogrožajo le te države, temveč celoten svet. Dolgovi držav so zrasli na nepredstavljive številke: na primer v ZDA so avgusta 2010 znašale 8,834.184 milijonov dolarjev. Avtorja ugotavljata, da je past zadolževanja posledica sistemske zlorabe dolga.

V zadrugah je vsaj 
906 milijonov članov

Iz razpredelnice, ki smo jo povzeli iz obravnavane knjige, je razvidno, kako pomembne so zadruge tudi v najbolj razvitih državah na svetu. Zadruge se za razliko od običajnih podjetjih razlikujejo od vedno po svojih vrednotah: od demokracije, enakopravnosti, pravične delitve, solidarnosti, poštenja in družbene odgovornosti. Seveda se kritiki ali cele teoretske struje obregajo ob zadruge, češ da so zgolj odgovor na nišne trge, spet drugi trdijo, da igrajo le prehodno vlogo, zadrugam se očita, da jih je treba nenehno umetno oživljati z davčnimi in podobnimi olajšavami ter politično podporo. Toda zadruge so zanimive na raznoterih področjih, kakor kaže sodobna praksa, a avtorja navajata, da je bilo samo v ZDA leta 2009 okrog 7700 zadružnih posojilnic, ki so imele v lasti za skoraj 900 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, zadružne banke v Evropi pa za kar 7768 milijard. V zadružne banke po Evropi je na primer vključenih več kakor 50 milijonov članov -lastnikov, v ZDA pa kar 91 milijonov članov. V razviti Nizozemski so kmetijske zadruge nosilke več kot 80 odstotkov kmetijske proizvodnje, na Finskem proizvedejo 74 odstotkov domačega mesa in skoraj vse mlečne izdelke, na Švedskem imajo 60-odstotni tržni delež v gozdarstvu. V Italiji je več kakor 7000 zadrug, ki opravljajo socialne storitve. Tudi v ZDA skoraj tretjino kmetijskih izdelkov dostavijo zadruge, na Japonskem obvladujejo pridelavo riža in ribištvo, v Indiji skoraj polovico sladkorja, več kot petino umetnih gnojil. Svet pozna potrošniške zadruge, stanovanjske zadruge. V Mednarodno zadružno zvezo je vključenih 906 milijonov članov, a mnoge nacionalne organizacije celo menijo, da marsikdo v tej številki manjka. Seveda so zadruge pomemben zaposlovalec, samo v EU zaposlujejo 4,7 milijona oseb, na Kitajskem 4,6, v ZDA 2,1 in v Indiji 1,2 milijona ljudi.

Zasruge so dolgožive in odporne

Pomembne lastnosti zadrug so njihova dolgoživost in visoka raven podjetniške odpornosti: po treh letih jih, kaže študija iz Kanade, preživi 75 odstotkov, podjetij pa samo 38 odstotkov. Med 300 največjimi jih je po podatkih Mednarodne zadružne zveze kar 25 takšnih, ki so bile ustanovljene že v 19. stoletju. Tudi v aktualna krizi se je potrdilo, da so zadruge bolj odporne kakor drugi gospodarski subjekti. Delež prodaje v potrošniških zadrugah se je v krizi celo povečal, tudi pri nas znani italijanski Coop je imel leta 2009 0,9 -odstotno rast v primerjavi z letom poprej.

Zadruge so večinoma združene v Mednarodno zadružno zvezo (ICA). Po definiciji ICA in ILO je zadruga združenje oseb, ki opravlja določene vrste dejavnosti prek podjetja; vsekakor to pomeni, da sistem odločanja temelji na osebah in ne na kapitalu, zato so lahko člani enakopravni v procesu odločanja. In to ne glede na to, da lahko imajo zadruge seveda poklicne menedžerje. Vsekakor je za zadruge pomembno vzajemno lastništvo in demokratični nadzor: člani zadruge so hkrati deležniki in lastniki-upravljalci.