Zagotavljanje kadra za tehnologijo čistih prostorov je velik izziv

Slovenija se utrjuje kot močno evropsko središče farmacevtske in biotehnološke industrije, v kateri sektor čistih prostorov že zdaj prispeva šest odstotkov BDP. Ob investicijah v vrednosti dveh milijard evrov se pri nas spopadamo s kritičnim izzivom: pomanjkanjem vrhunsko usposobljenega kadra s specifičnim znanjem o tehnologiji čistih prostorov. Tudi o tem ključnem izzivu so govorili med udeleženci prve mednarodne strokovne konference s področja tehnologije čistih prostorov Sloveniji.

Zadnja dva dni v marcu je na Brdu pri Kranju, v organizaciji Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov, več kot 20 vrhunskih tujih in domačih strokovnjakov ter več kot 160 slušateljev iz vrst industrije, raziskovalnih institucij in akademskega okolja soustvarjalo prihodnost panoge, ki predstavlja hrbtenico slovenske farmacevtske, biotehnološke in elektronske industrije. »Z namenom povezovanja znanja, investicij in mladih talentov so v Sloveniji organizirali prvo mednarodno strokovno konferenco ter v okviru te tudi posebno srečanje za mlade – za dijake in študente tehničnih usmeritev, bodoče strokovnjake in inženirje. Želimo jim namreč približati poklicno delovanje na področju tehnologije čistih prostorov ter jim prikazati, da so možnosti za njihovo poklicno kariero na tem področju zelo široke, dobre zaposlitve pa zagotovljene,« poudarja Nataša Štirn, predsednica Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov, in dodaja: »Brez znanja o čistih prostorih ne moremo proizvesti niti enega sodobnega zdravila ali čipa. Danes v Sloveniji ne gradimo le prostorov, ampak tudi kariere za mlade inženirje.«

Izzivi in ključne razvojne smeri tehnologije

Konferenca je v dveh dneh prek štirih vsebinskih sklopov z interaktivnimi predavanji in paneli predstavila izzive in razvojne smeri na področju tehnologije čistih prostorov. V prvem sklopu Regulativna usklajenost v čistih prostorih GMP je bil poudarek na zagotavljanju skladnosti z vse strožjo mednarodno regulativo ter na strategijah za nadzor in preprečevanje kontaminacije. Drugi sklop Inovacije na področju skladnosti je pokazal, kako podjetja zahteve regulative lahko uresničujejo v praksi. Predavatelji so predstavili vlogo mednarodnih standardov ter izpostavili dobre prakse pri njihovem uvajanju v industriji. V sklopu Inženirske rešitve – pametno načrtovanje HVAC sistemov, avtomatizacija in robotika so bili predstavljeni sodobni pristopi k načrtovanju in gradnji čistih prostorov. Od projektiranja, gradnje do implementacije, vključno z uporabo digitalnih tehnologij, kot so virtualna resničnost, digitalni dvojčki in napredno modeliranje. Zadnji sklop Inovativno obvladovanje kontaminacije – napredek iz Slovenije pa je predstavil konkretne primere naprednih tehnoloških rešitev in ključne izzive panoge pri nas. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi zaposlenih pri zagotavljanju sterilnosti in kakovosti procesov.

Slovenija pri čistih prostorih doživlja razcvet

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, pravi: »Prva mednarodna konferenca s področja tehnologije čistih prostorov kaže, da je ta panoga v Sloveniji dozorela strokovno, razvojno in ambicijsko. Na enem mestu je združila industrijo, raziskovalno okolje, inženiring, regulativo in mlade talente. Posebej podpiram vključevanje mladih, saj brez novega kadra in zgodnjega stika z industrijo ni prihodnosti. To jasno kaže, da v panogi razmišljajo strateško in dolgoročno. Na Gospodarski zbornici Slovenije verjamemo, da ima Slovenija na tem področju vse ključne gradnike za preboj. A za to potrebujemo tudi stabilno, predvidljivo in razvojno poslovno okolje.«

Hasim Solmaz, predsednik Mednarodne konfederacije društev za kontrolo kontaminacije (ICCCS), ocenjuje: »Glede na več kot 50-letno zgodovino ICCCS imamo med člani več kot 27 različnih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki na tem področju doživlja pravi razcvet. Je zelo aktivna, tako na domačih tleh kot v mednarodnem merilu. Veseli me, da sem tudi sam lahko priča njihovim razvojnim dosežkom. Slovenija je, glede na svojo velikost, v primerjavi z drugimi državami, našimi članicami, precej aktivnejša kot večina drugih ter mednarodni skupnosti na področju tehnologije čistih prostorov in nadzora kontaminacije ponuja zelo veliko. Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov sodeluje tudi pri določanju mednarodnih standardov, razvoju in izvedbi izobraževanj, organizira strokovne dogodke in tudi na tak način veliko pripomore k nadaljnjemu razvoju naše panoge.«