Zahteva po ustanovitvi ministrstva za gradbeništvo

Ljubljana – Vse kaže, da so se razmere v gradbeništvu tako zaostrile, da so se nekateri udeleženci, predvsem strokovne, stanovske in izobraževalne organizacije, kot so IZS, Zbornica za gradbeništvo Slovenije, OZS - Sekcija gradbincev, GZS - Zbornica gradbeništva in IGM, ljubljanska in mariborska univerza, ZAG in še nekateri, združili v iniciativo in pripravili nabor ukrepov za oživitev in razvoj gradbeništva.

Udeleženci današnjega zbora za oživitev in razvoj gradbeništva že nekaj časa ugotavljajo, da tudi med posameznimi zbornicami in drugimi deležniki v gradbeništvu ni dovolj enotnosti ter da je treba za premagovanje težav združiti moči, osvetliti zdajšnje nevzdržne razmere ter pripraviti nabor ukrepov za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Na tej podlagi je nastal tudi memorandum, ki ga bodo podpisali na današnjem zboru na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) bo na zboru med drugim poudarila nujnost vzpostavitve stalnega, trajnega in konstruktivnega dialoga države s stroko, gospodarstvom in šolstvom. »Za to naj bi skrbelo novo ministrstvo za gradbeništvo in graditev, ki je prva zahteva našega memoranduma,« pravi predsednik IZS Črtomir Remec. Poleg tega v IZS po besedah njenega predsednika med drugim zagovarjajo pripravo dolgoročne strategije gradbeništva v Sloveniji, zagon potrebnih in ekonomsko upravičenih javnih investicij, normalizacijo razmer na trgu naročanja inženirskih storitev in gradenj, zagotovitev enakopravnega položaja domačih ponudnikov, tudi z znižanjem obdavčitve delovne sile, ki naj bo primerljiva obdavčitvi v sosednjih državah EU, zagotovitev plačilne discipline in plačevanje prispevkov in davkov, tudi s stalnim nadzorom, izboljšanje zakonodaje in še nekatere druge.

Politikom bodo nastavili ogledalo

Med aktivnejšimi udeleženci za pripravo zbora za oživitev in razvoj gradbeništva je tudi Zbornica za gradbeništvo Slovenije, ki jo vodi Mirko Požar: »Po dvajsetih letih smo se pomembni deležniki v gradbeništvu končno poenotili in pripravili skupni program oziroma memorandum, ki ga bomo poslali vsem političnim strankam. Zdaj je pravi čas za to, saj smo v predvolilnem obdobju, ko politiki obljubljajo to in ono. Kljub temu se zavedamo, da politiki ne bodo urejali gradbeništva, to moramo narediti sami.

Nas predvsem zanima, kaj bodo politiki obljubljali glede gradbeništva in naložb. Po izvolitvi jih bomo držali za besede in ugotavljali, kaj od obljubljenega bodo pripravljeni uresničiti. Tudi medije bomo prosili, naj natančneje spremljajo, kako politiki izpolnjujejo predvolilne obljube, in da jih vsake toliko časa povprašajo, zakaj tega ali onega niso uresničili,« pravi Požar in dodaja, da je med njihovimi cilji tudi preprečevanje nerealnih pogojev naročnikov za sodelovanje na javnih razpisih, kot so zahtevane nerealne reference, letna realizacija, super kreditna sposobnost, drage bančne garancije ….

Konec leta 2015 nova kriza v gradbeništvu

Direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (IGM) Jože Renar ugotavlja, da se je obseg gradbeništva že skrčil pod mejo dolgoročno razvojno vzdržnega za nadaljnji uspešni gospodarski razvoj Slovenije, kljub občasnim nihanjem, kot se to dogaja v zadnjega pol leta in je vezan na kampanjsko porabo sredstev EU. »Indeksi obsega del v gradbeništvu so letos izjemno visoki, toda to žal niti približno ne pomeni, da panoga izhaja iz globoke krize. Gre za kratkotrajno pregrevanja, ki se bo končalo konec leta 2015 in temu bo zanesljivo sledila nova huda kriza, ki ji bodo sledili novi propadi podjetij z že znanimi posledicami,« predvideva Renar.

V Zbornici gradbeništva in IGM pri GZS pravijo, in te zahteve so zapisane tudi v memorandumu, da je treba gradbeništvu z resnim desetletnim investicijskim ciklom zagotoviti dolgoročno stabilno rast obsega posla, ki bi jim omogočila normalno planiranje in dolgoročno vlaganje v kapacitete, tehnologije in kadre, zaposlenim pa zanesljivejše službe. To bi imelo pozitivne makroekonomske učinke na gradbena podjetja, njihove podizvajalce, dobavitelje, industrijo gradbenega materiala, delovna mesta ter tudi na državo in splošno blaginjo.

»Zdaj gradbena podjetja prepuščamo na milost in nemilost politikom in slabo organiziranim državnim uradnikom, ki so ali brez ustreznih pooblastil ali pa brez ustreznega gospodarskega znanja in izkušenj,« pravi Jože Renar. Memorandum, ki ga bodo danes podpisali, bodo poslali vsem političnim strankam.