Zakaj evropske države selijo svoje zlato iz Severne Amerike?

Nizozemska centralna banka je minuli teden potrdila, da je iz Severne Amerike preselila več ton državnega zlata, da bi se s tem bolje pripravila na »hudo krizo«. V London so preselili 86 ton od skupno 313 ton zlata, ki so bile oziroma so še shranjene v ZDA in Kanadi. Zaradi naraščajočih geopolitičnih nemirov so na Nizozemskem ocenili, da bo bolje, če imajo zlato bližje in na voljo, ko ga bodo potrebovali. 

Trump z Venezuelo stavi na draga pogonska goriva

BBC poroča, da je zaradi omenjene selitve državnih rezerv na mestu vprašanje, ali bi se moral svet pripraviti na velik gospodarski šok. Trgovinske vojne in vojaški spopadi spodbujajo države k previdnosti, kamor očitno spada tudi odločitev Nizozemske, da preseli del svojih državnih rezerv »bližje domu«.

V začetku letošnjega leta je tudi Francija napovedala, da bo iz ZDA prenesla zlate rezerve, nemška Bundesbank pa je do leta 2016 iz skladišč v tujini prenesla več kot 216 ton zlata – 111 ton iz New Yorka in 105 ton iz Pariza. 

Strategija ni nič novega, poudarjajo strokovnjaki. V času globalne nestabilnosti je to previdnostni ukrep, ki se ga poslužujejo številne države. Raziskovalna analitika Lina Thomas in Daan Struyven iz Goldman Sachsa sta po poročanju BBC povedala, da so nekatere evropske centralne banke med hladno vojno del svojih zlatih rezerv preselile v New York. 

Eden od tržnih strategov je povedal, da so vojne in trgovinske napetosti sicer vplivale na odločitev držav o selitvi državnih rezerv, da pa so tudi inflacija, obrestne mere in dejstvu, da je zlato na kraju, kjer lahko hitro pridejo do njega, tudi bile pomemben dejavnik. Dodal je, da so po njegovem mnenju ljudje postali bolje izobraženi glede tega, kako dobro upravljati svoja rezervna sredstva, kako jih oplemenititi in kar najbolje izkoristiti. 

V zadnjih štirih letih so centralne banke nabrale povprečno tisoč ton zlata na leto. FOTO: Reuters 

Nizozemska centralna banka je sporočila, da so preseljeno zlato shranili v trezorjih v britanski banki. Guverner nizozemske centralne banke Olaf Sleijpen pričakuje, da rezerv ne bodo potrebovali, da pa morajo okrepiti svojo odpornost in biti pripravljeni na morebitna presenečanja.  

London za Nizozemsko ni bil naključna izbira. Velja za pomembno trgovsko središče in je pravi kraj za vse, ki želijo v krizi hitro kupiti ali prodati zlato. Banka Anglije pa tudi velja za priljubljeno mesto za shranjevanje rezerv, je namreč ena od največjih skrbnic zlata na svetu. 300 let stara institucija skladišči kar 400 tisoč zlatih palic, vrednih več kot 200 milijard funtov. 

Po poročanju BBC so Nizozemci v New Yorku prodali približno 59 ton zlata, nato pa v Londonu kupili delnice, tako da vseh zlatih palic v resnici niso fizično prepeljali čez Atlantik. Obstaja torej več načinov premikanja državnega zaklada. 

Zanimivo je vprašanje, kako podjetja, ki so specializirana za selitve državnih rezerv, izvajajo te operacije. Zaradi varnosti podrobnosti niso javno znane. S čezmejnimi selitvami zlata se na svetu ukvarja le nekaj podjetij, eno od njih je Brink's Global Services.

Povpraševanje centralnih bank po zlatu je eden od ključnih razlogov za naraščanje cen te plemenite kovine. FOTO: David Gray/Afp

Za BBC so povedali, da so v zadnjem času s strani centralnih bank opazili povečano povpraševanje po selitvi zlata. »K trendu najbrž prispevata geopolitična in gospodarska negotovost, skupaj z naraščajočo vlogo zlata kot rezervnega strateškega sredstva,« je povedal izvršni direktor podjetja Brink's Global Services Nader Antar.

Kaj se dogaja z delnicami Vzajemne pol leta po kotaciji

V zadnjih štirih letih so centralne banke nabrale povprečno tisoč ton zlata na leto, kar je v primerjavi s preteklim desetletjem precejšen skok. Cena zlata je januarja letos presegla pet tisoč dolarjev za unčo.

Za ta skok, pojasnjujejo analitiki, obstaja več razlogov, glavni dejavnik pa je položaj plemenite kovine v prepričanju, da je tako imenovano varno sredstvo za vlaganje v obdobju finančnih in geopolitičnih pretresov. Četudi je nato cena zlata padla z rekordno visoke ravni, dosežene v začetku letošnjega leta, še vedno ostaja na zgodovinsko visoki ravni. 

Po mnenju strokovnjakov naj bi se cena do konca leta zvišala na 4900 dolarjev za unčo. Povpraševanje centralnih bank po zlatu je eden od ključnih razlogov za naraščanje cen te plemenite kovine.