Zakon o bančnih razlastitvah v nadaljnjo obravnavo
Poslanci bodo predlog podprli, a imajo nanj številne pripombe.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo
Predlagani zakon o postopku sodnega varstva, ki naj bi več kot 100.000 razlaščenim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic saniranih bank omogočilo vložitev odškodninskih tožb, bo, kot kaže, šel v nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Večina poslanskih skupin mu je namreč v današnji splošni razpravi napovedala podporo, a hkrati bila nezadovoljna z določenimi rešitvami, zato je izrazila pričakovanja po izboljšanju zakona.
Predlagani zakon predvideva, da bodo razlaščeni vlagatelji lahko odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi odškodnino, če bi se pokazalo, da je bila ocena o zdravju bank napačna in da so bili prizadeti bančni vlagatelji zaradi njene odločbe na slabšem, kot bi bili, če odločbe ne bi bilo. Dokazno breme bo pri tem na Banki Slovenije. S tem zakonom poskuša vlada odpraviti neustavnost, ki jo je oktobra 2016 ugotovilo ustavno sodišče. Kot je znano, je bilo v letih 2013 in 2014 skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti.
Razprava se je najbolj vrtela okoli vprašanja odgovornosti – tako Banke Slovenije kot tistih, ki so sprejeli pravne podlage za izbris, in tistih, ki so povzročili bančno luknjo. Banka Slovenije namreč nasprotuje temu, da bi morala plačati odškodnino, saj da bi šlo v tem primeru za monetarno financiranje. Koalicijske stranke glede tega niso izražale zadržkov. »Menimo, da je tako prav če se bo ugotovilo, da so bili izračuni kot podlaga za razlastitev napačni,« je dejal Rober Polonar (Desus), ki je menil, da je se hoče Banka Slovenije izogniti svoji odgovornosti in potencialnim finančnim obveznostim. Več pomislekov so imeli v NSi in SDS. Za sprejetje zakonskih rešitev, ki so omogočile izbris, je odgovoren tisti, ki jih je sprejel, in ne le Banka Slovenije, je menil Anže Logar (SDS). Tako on kot Franc Kramar iz stranke Alenke Bratušek, ki je bila v času razlastitev na oblasti, pa sta opozorila, da za bančno luknjo še vedno niso odgovarjali tisti, ki so jo povzročili.
V NSi, SMC in SAB so se zavzeli tudi za ločevanje poučenih in nepoučenih vlagateljev. Podporo predlogu medtem v Levici v drugi obravnavi pogojujejo z dopolnitvijo, da se mora revizija cenitev v bankah opraviti v skladu z mednarodnimi računovodskim standardi, je dejal Luka Mesec.
Logar je opozoril tudi na dopis Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki ji je vlada s predlaganim zakonom v zadnjem hipu naložila, da bo morala oblikovati virtualno podatkovno sobo in razlaščencem omogočati dostop do obsežnega gradiva, povezanega s sanacijo bank. ATVP je ponovno opozorila, da teh nalog ni sposobna opravljati, kar bi lahko onemogočilo izvajanje zakona, poleg tega pa bi to ogrozilo tudi opravljanje njene osnovne naloge, to je nadzor kapitalskega trga.
Predlagani zakon predvideva, da bodo razlaščeni vlagatelji lahko odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi odškodnino, če bi se pokazalo, da je bila ocena o zdravju bank napačna in da so bili prizadeti bančni vlagatelji zaradi njene odločbe na slabšem, kot bi bili, če odločbe ne bi bilo. Dokazno breme bo pri tem na Banki Slovenije. S tem zakonom poskuša vlada odpraviti neustavnost, ki jo je oktobra 2016 ugotovilo ustavno sodišče. Kot je znano, je bilo v letih 2013 in 2014 skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti.
Preberite še: Milijardni sodni proces, ki vsem dela sive lase
Razprava se je najbolj vrtela okoli vprašanja odgovornosti – tako Banke Slovenije kot tistih, ki so sprejeli pravne podlage za izbris, in tistih, ki so povzročili bančno luknjo. Banka Slovenije namreč nasprotuje temu, da bi morala plačati odškodnino, saj da bi šlo v tem primeru za monetarno financiranje. Koalicijske stranke glede tega niso izražale zadržkov. »Menimo, da je tako prav če se bo ugotovilo, da so bili izračuni kot podlaga za razlastitev napačni,« je dejal Rober Polonar (Desus), ki je menil, da je se hoče Banka Slovenije izogniti svoji odgovornosti in potencialnim finančnim obveznostim. Več pomislekov so imeli v NSi in SDS. Za sprejetje zakonskih rešitev, ki so omogočile izbris, je odgovoren tisti, ki jih je sprejel, in ne le Banka Slovenije, je menil Anže Logar (SDS). Tako on kot Franc Kramar iz stranke Alenke Bratušek, ki je bila v času razlastitev na oblasti, pa sta opozorila, da za bančno luknjo še vedno niso odgovarjali tisti, ki so jo povzročili.
V NSi, SMC in SAB so se zavzeli tudi za ločevanje poučenih in nepoučenih vlagateljev. Podporo predlogu medtem v Levici v drugi obravnavi pogojujejo z dopolnitvijo, da se mora revizija cenitev v bankah opraviti v skladu z mednarodnimi računovodskim standardi, je dejal Luka Mesec.
Logar je opozoril tudi na dopis Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki ji je vlada s predlaganim zakonom v zadnjem hipu naložila, da bo morala oblikovati virtualno podatkovno sobo in razlaščencem omogočati dostop do obsežnega gradiva, povezanega s sanacijo bank. ATVP je ponovno opozorila, da teh nalog ni sposobna opravljati, kar bi lahko onemogočilo izvajanje zakona, poleg tega pa bi to ogrozilo tudi opravljanje njene osnovne naloge, to je nadzor kapitalskega trga.
