Zaradi Simobila prepolovljene tožbe Telekoma

Ljubljana - Telekom Slovenije je prejšnji teden poročal, da je s treh ljubljanskih sodišč prejel štiri odločitve - od predloga za obnovo skoraj 130-milijonske odškodninske tožbe, ki jo je sprožil T-2, preko dveh zavrnjenih primerov do zavrnitve pritožbe zoper ugotovitev agencije za varstvo konkurence o zlorabi prevladujočega položaja.

V primerih, ki gredo v škodo Telekoma Slovenije, so v družbi napovedali, da bodo zadeve še preučili. Komentirajo pa ničesar ne. Koliko tožb in kakšna je bila skupna vsota vseh odškodninskih zahtevkov ob koncu lanskega leta bo Telekom javno objavil v letnem poročilu družbe, do takrat pa teh podatkov ne morejo razkriti. Ker gre v prodajno/privatizacijskem postopku Telekoma Slovenije za pomemben podatek, si je pač treba pomagati s starejšimi podatki.

Proti Telekomu Slovenije je bilo ob koncu leta 2013 vloženih 41 odškodninskih tožb v skupni višini 585 milijonov evrov, Telekom, ki jih večinoma zavrača, pa je imel za te namene 21,6 milijona evrov rezervacij. Višina seštevka odškodninskih zahtevkov je v prejšnjem triletju padala: leta 2011 je dosegla 650 milijonov, leta 2012 pa 614 milijonov evrov.

Ob počasnosti sodišč za prikaz razreza tožb zadostujejo dve leti stari podatki: med 42 tožbami po stanju 31. decembra 2012, so največje vložili Simobil, za skoraj 317 milijonov evrov, T-2, za skoraj 130 milijonov evrov, Tušmobil, za 119 milijonov evrov in Sky.net, za 33 milijonov evrov.

31. decembra 2014 je bil znesek skoraj zanesljivo nižji za najmanj 317 milijonov evrov. Telekom Slovenije in Simobil, ki je hčerinska družba avstrijskega telekoma, sta namreč tik pred koncem leta, 29. decembra, podpisali sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, s katerim sta družbi "uredili odprta medsebojna razmerja in opredelili pogoje poslovnega sodelovanja v prihodnje." Več pa v Telekomu ne razkrivajo, poudarjajo pa, da sta družbi s podpisom sporazuma uredili vsa medsebojna razmerja, "tako da družbi trenutno nimata odprtih zadev".

Že naslednji dan, 30. decembra 2014, je Telekom Slovenije objavil, da sta poslovodstvi skopskih družb One in Vip Operater podpisali pogodbo o združitvi, ki je skladna z dogovorom o združitvi, sklenjenim 22. oktobra lani. Posel bo zaključen po pridobitvi soglasja za združitev s strani makedonskega regulatorja. Lastnici skopskih družb, Telekom Slovenije in Telekom Austria Group, sta o nameravani združitvi svojih hčerinskih družb makedonskemu varuhu konkurence takoj posredovali obvestilo o koncentraciji tržnega deleža. Združena One in Vip imata na makedonskem trgu mobilne telefonije po vsej verjetnosti več kot polovičen tržni delež - in tako prehitevata "domačega" operaterja T-mobile v lasti nemškega telekoma. Prav Deutsche Telekom pa naj bi bil najverjetnejši kupec Telekoma Slovenije.

Poleg Simobilovih odškodninskih zahtevkov bi se zahtevki do Telekoma lahko zmanjšali še za 2,6-milijonski zahtevek družbe Akton, ki je odškodnino zahteval zaradi domnevno nezakonitega zaračunavanja previsokih cen storitev zaključevanja mednarodnih klicev. V Aktonu sodbe še niso prejeli, zavrnilna sodba pa jih ne bi presenetila, saj se je petletni postopek (s po navedbah Aktona več kot 50 pripravljalnimi vlogami) končal brez zaslišanja stranke, ki je sprožila spor. Akton se bo na sodbo vsekakor pritožil.

V Aktonu so javnost že novembra lani obvestili, da je "bil postopek s strani sodeče sodnice voden diskriminatorno, česar sodnica tekom postopka niti ni pretirano skrivala. Sodnica namreč ni sledila predloženim dokazom, prič tožnika sploh ni hotela zasliševati, ni sledila predlaganim pravnim podlagam in to kljub dejstvu, da v Aktonov prid govori že več pravnomočnih odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, Telekom Slovenije pa je po tej osnovi celo izgubil spor pred Upravnim sodiščem."

Sicer pa zgornji odškodninski zahtevek ni edini Aktonov. Ta je lani vložil 2,4-milijonski zahtevek zaradi protipravnih dejanj Telekoma Slovenije in okrnitve ugleda Aktona, teče pa tudi postopek v zvezi s povračilom škode zaradi blokiranja zaključevanja klicev na Telekomove številke 43 in 49 (»omrežje Ipko«). Slednja zahtevka skupaj znašata po navedbah Aktona skupaj z zamudnimi obrestmi dobrih 13,6 milijonov evrov.

Je pa ljubljansko okrožno sodišče prejšnji teden na Telekom Slovenije poslalo predlog za obnovo postopka, v katerem T-2 od Telekoma Slovenije zahteva plačilo skoraj 130 milijonov evrov odškodnine. Sodišče je januarja 2013 ta zahtevek že zavrnilo, T-2, ki je bil lansko jesen nekaj tednov v stečaju, pa ga je obnovil. Od "velikih" zahtevkov so praktično tako odprti še Tušmobilovi. (Tega je lani kupil Telemach.)

Razpleta - ali zapleta se tudi odškodninski proces Sky.neta, ki je še za Mobitel gradil bazne postaje, proti Telekomu. Sodišče je pravnomočno odločilo, da Telekomu ni treba plačati 16,6 milijona evrov odškodnine, zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo 9,4 milijona odškopdnine, postopek pa še ni končan, ker sodišče prve stopnje še ni odločalo o podrednem tožbenem zahtevku (morda do 33 milijonov evrov, kar je skupna višina zahtevkov Sky.neta).

Telekom Slovenije je prejšnji teden prejel še sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo Telekom Slovenije, ki je tožil varuha konkurence, ki je ugotovil, da je TS od 1. decembra 2002 do 5. septembra 2005 zlorabljal prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa. "Prevlada" Telekoma se je takrat končala s podpisom zgodovinske razveze, "Telekomovega partnerstva za hitrejši internet" - beri ADSL - ki so ga podpisali (takratni) Perftech, Voljatel, Medinet z Amisom in Siol.