Zaradi »sladkega« davka bi bili v Dani prisiljeni v odpuščanje

Mirna - V Dani na Mirni so zadovoljni z letošnjimi rezultati. Kljub slabemu poletju so v prvih devetih mesecih prodali skoraj za 11 milijov evrov izdelkov ali skoraj 4 odstotke več kot lani, celoletni prihodki v višini 13 milijonov evrov bodo večji za 5 odstotkov.

»Delamo dobro, celo zelo dobro. Prihodki bodo tudi pet odstotkov večji od načrtovanih. V preteklih letih smo poslovali na pozitivni ničli, letos bo približno 400.000 evrov dobička. Potrebujemo ga za razvoj in obstoj,« je povedal direktor Dane Marko Hren.

Na domačem trgu, kjer so največji kupci štirje največji trgovci, je Dana letos ustvarila 73 odstotkov prodaje, preostanek na tujih trgih, ki segajo od sosednjih držav vse do ZDA, Rusije in Kitajske. Ponosni so, da so izvoz izdelkov povečali za desetino in da polizdelki predstavljajo že skoraj tretjino izvoza.

Za posodobitev proizvodnje so namenili 300.000 evrov, 2,4 milijona evrov vredna naložba v novo tetrapak linijo za polnjenje sokov, nektarjev in sadnih pijač pa bo predvidoma končana v aprilu 2015. Milijon evrov vredno naložbo v posodobitev proizvodnje za polizdelke so odložili, ker vlada ni utegnila izdati razpisa za nepovratna evropska sredstva. Dana je letos dala na trg 15 novih izdelkov, po šestih novih zaposlenih pa zdaj daje kruh 95 delavcem in družinam.

»Za leto 2015 načrtujemo petodstotno rast prihodkov in dobička, nadaljnja vlaganja v razvoj, nove izdelke, naložbe in tudi nove zaposlitve. Načrti so uresničljivi, če na trgih in v cenovni politiki ne bo velikih sprememb. Davek oziroma posebna trošarina na sladke pijače bi nas stala 680.000 evrov in milijon evrov prihodkov ter povzročila poslovanje z izgubo in zmanjševanje števila zaposlenih,« je opozoril Hren.

Podobno bo v ostalih devetih slovenskih proizvajalcih »sladkih« pijač, zato je vladni načrt o 10 milijonih evrov priliva trošarine v proračunu po prepričanju proizvajalcev in GZS prezrl najmanj trikrat večje negativne posledice. »Predlagani davek bi zahteval neposredno krčenje zaposlenosti za najmanj 20 odstotkov, kar je najmanj 140 družin. Ker vsako delovno mesto v industriji pijač pomeni še šest delovnih mest v povezani verigi, bi izguba prizadela 840 družin. Predvideni javno finančni priliv bi bil bistveno nižji od gospodarske škode, ki bi jo povzročil. Manjši bi bili prilivi DDV, davka na dobiček in koncesnin za vodo, večji pa odhodki za nadomestila brezposelnim in stroški birokracije (inšpektorjev, trošarinskih skladišč, analize sladkorjev itd.),« poudarja direktor Dane Marko Hren v imenu slovenskih proizvajalcev »sladkih« pijač.

Hren opozarja, da se očitno niti tej vladi ne sanja v kako velikem krču je gospodarstvo, ki ni več sposobno nadomestiti vsega, česar se vlada ni zmožna dogovoriti s sindikati javnega sektorja. Kako nestimulativno in škodljivo deluje, je opozoril še z enim svežim primerom: »Dana je med prvimi v državi podpisala pogodbo in plačuje koncesijo za vodo. Do lanskega decembra smo uspeli popraviti anomalije na tem področju in po tem dogovoru bi dobili v nekaj letih nazaj preplačilo. A je prišla nova vlada in čeprav odločbe pišejo isti uradniki, smo dobili odločbe po starem zakonu. Neplačniki lahko to ostanejo, mi, ki naj bi nekaj dobili vrnjeno, moramo plačati 100.000 evrov. Če ne plačamo, bomo zagotovo dobili kazen, če plačamo, pa ni nobenega zagotovila, da bomo ta denar še kdaj videli.«

Na Mirni pa so se danes še enkrat pošteno spotaknili v predvideno posebno trošarino na sladke pijače, ki ga predlagatelji utemeljujejo z vse večjo debelostjo (mladih) v Sloveniji. »Sladke pijače predstavljajo tri odstotke dnevnega vnosa sladkorja. Poraba teh pijač je v Sloveniji desetino pod evropskim povprečjem, v nekaj letih je padla za 30 odstotkov, letos še za 14, debelost pa narašča. Po predlogu zakona bodo pijače z nič kalorijami obdavčene bolj kot pijače z višjo energijsko vrednostjo,« je povedal Marko Hren.

Dopolnil ga je župan druge najmlajše slovenske občine Mirna Dušan Skerbiš, ki je zaradi predvidene nove trošarine upravičeno zaskrbljen, saj sta v njej dva glavna delodajalca prav s področja proizvodnje pijač, poleg Dane še Presad: »Zelo zaskrbljeni smo v vseh štirih občinah v Mirnski dolini. Gre za hudo grožnjo zaposlenosti. Žalosti me, da vlada to počne. Po našem protestnem pismu so postopke ustavili, a le začasno. Čeprav je jasno, da rešitev za debelost ni tak zakon, ampak podpora gibanju, športu, več kot pijač pa se proda čokolade, bonbonov in jogurtov, ki niso le sladki, ampak še mastni. Danska je tak ukrep umaknila, ker je bil neproduktiven in škodljiv.«