Zaradi splošne draginje bi radi omejili obresti na kreditne kartice

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek napovedal, da bo pozval k enoletni omejitvi obrestnih mer na kreditnih karticah na 10 odstotkov. Napoved je objavil na omrežju Truth Social in jo utemeljil z zaščito potrošnikov pred, kot pravi, pretiranimi obrestmi, ki v ZDA pogosto presegajo 20 ali celo 30 odstotkov.

Predsednik takšne omejitve ne more uvesti sam, potrebna bi bila odločitev kongresa, piše Businessinsider. Podobni predlogi so bili v preteklosti že obravnavani, a niso bili sprejeti. Trumpova izjava je kljub temu sprožila burne odzive bank in potrošniških združenj ter odprla razpravo, ki v Evropi poteka že desetletja.

V Evropski uniji so obrestne mere za potrošniške kredite praviloma bolj regulirane. Številne države imajo zakonsko določene zgornje meje ali pa uporabljajo mehanizme, vezane na referenčne obrestne mere, kar preprečuje skoke, značilne za ameriški trg kreditnih kartic. Poleg tega evropska pravila o varstvu potrošnikov zahtevajo večjo preglednost stroškov in opozarjanje na tveganja zadolževanja.

Prihaja nov stanovanjski program: Kakšen bo, kaj predlagajo občine in kaj EU?

Evropske banke sicer opozarjajo, da stroge kapice lahko zmanjšajo dostopnost kreditov za bolj tvegane skupine, a praksa kaže, da kombinacija omejitev, nadzora in konkurence praviloma ohranja trg stabilen, brez množičnega potiskanja potrošnikov v sivo cono.

Ameriška bančna združenja so Trumpov predlog označila za tveganega in opozorila, da bi lahko omejitev na 10 odstotkov zmanjšala ponudbo kreditov ter potrošnike usmerila k manj reguliranim in dražjim oblikam financiranja. Podoben argument so evropske banke navajale ob uvedbi kapic, a so se trgi sčasoma prilagodili.

Kaj danes v trgovini pomeni sto evrov v primerjavi z letom 2015

Do predloga je kritičen tudi senator Bernie Sanders, ki opozarja, da je Trump že v preteklosti obljubljal omejitev obresti, hkrati pa je njegova administracija zmanjšala sredstva agenciji za varstvo potrošnikov, med drugim Consumer Financial Protection Bureau.

Napoved sledi drugim Trumpovim pobudam za zniževanje življenjskih stroškov, od posegov na stanovanjskem trgu do omejevanja vpliva velikih institucionalnih vlagateljev. V evropski perspektivi je razprava o obrestnih kapicah znana tema, ki se je v času visoke inflacije in rasti obrestnih mer znova okrepila tudi znotraj EU.

Če bi ZDA dejansko uvedle omejitev, bi se, vsaj začasno, približale evropskemu modelu varovanja potrošnikov. Ključno vprašanje pa ostaja, ali bo predlog dobil politično podporo v kongresu in kako bi vplival na ameriški kreditni trg, ki je po obsegu in strukturi bistveno drugačen od evropskega.