Zaščitni zakon za NLB v parlamentu še nima zagotovljene podpore
Poizvedovanje po poslanskih skupinah: izrecno ga nihče ne podpira, največ pomislekov ima Levica
Odpri galerijo
Predlagani zakon o zaščiti NLB bo prihodnji teden prvovrstna politična tema v DZ in na vladi. FOTO Roman Šipić
Ljubljana – Odhajajoča vlada še zbira pogum za sprejetje zaščitnega zakona za NLB; njegovo obravnavo je v četrtek prekinila, da bi pridobila še mnenje skupnega odbora državnega zbora. Naše poizvedovanje po poslanskih skupinah kaže, da zakon ta čas nima jasno zagotovljene podpore v DZ, izrecno mu sicer nasprotuje le Levica.
Predlagani zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance – banki bi prek sklada za nasledstvo povrnil škodo zaradi hrvaških rubežev in omogočil njeno privatizacijo in izplačilo dividend – ostaja vroč politični kostanj za stranke odhajajoče koalicije. V poslanski skupini SMC načelno podpirajo »vsako rešitev v smer ugodnejšega dogovora z evropsko komisijo, ki bi naše davkoplačevalce predvsem obvaroval vnovičnega oškodovanja«, vladno odločitev o prekinitvi obravnave zakona na vladi in posvetovanju v državnem zboru pa »razumejo kot normalen in logičen korak, saj je pomembno, da se o tako finančno 'težkih' potezah vlada posvetuje tudi z nami«.
V Desusu uradnega stališča o zakonu še niso oblikovali, v prihodnjih dneh pa ga bodo obravnavali v organih stranke in poslanski skupini. Tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov se bodo o podpori zakonu izrekli v kratkem, so pa naklonjeni nameri, da se premoženje NLB iz naslova hrvaških varčevalcev zaščiti, »to namero pa je treba pravno utemeljiti tako, da bo ta vzdržna in bo pozitivno podpirala vse prihodnje odločitve glede NLB. Pri tem zakonu ne gre toliko za politično odločitev o prodaji ali neprodaji NLB, temveč za interes zaščite davkoplačevalskega denarja, ki se je prek dokapitalizacij stekal v NLB«.
V SDS menijo, da moramo glede prodaje NLB spoštovati zaveze evropski komisiji, neodgovorno pa se jim zdi, da želi vlada glede prodaje NLB pridobiti še mnenje državnega zbora. »Sklepi glede prodaje NLB so bili sprejeti leta 2013, pri tem pa vlada sama zavlačuje s prodajo in ne spoštuje zavez, danih evropski komisiji,« pravi vodja poslanske skupine Danijel Krivec. Navajajo še, da so pred nekaj meseci poskušali z ustavnim zakonom zaščititi premoženje NLB, a je sestava istih strank, ki sedaj predlagajo, da pridobijo mnenje DZ, ustavni postopek končala.
V Levici menijo, da je reševanje te problematike s predlaganim zakonom prenagljeno. »Glavni pomislek je, kaj pomeni plačevanje prispevkov iz nasledstvenega sklada. Z vidika mednarodnega prava bi to lahko razumeli kot priznanje, da je NLB pravna naslednica [LB], kar je tudi v nasprotju z našim ustavnim zakonom. S tem bi tudi tu naredili kakšno večjo napako, kot smo jo že pri arbitraži, in bi s tem še bistveno poslabšali položaj NLB,« nam je povedal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.
Predlagani zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance – banki bi prek sklada za nasledstvo povrnil škodo zaradi hrvaških rubežev in omogočil njeno privatizacijo in izplačilo dividend – ostaja vroč politični kostanj za stranke odhajajoče koalicije. V poslanski skupini SMC načelno podpirajo »vsako rešitev v smer ugodnejšega dogovora z evropsko komisijo, ki bi naše davkoplačevalce predvsem obvaroval vnovičnega oškodovanja«, vladno odločitev o prekinitvi obravnave zakona na vladi in posvetovanju v državnem zboru pa »razumejo kot normalen in logičen korak, saj je pomembno, da se o tako finančno 'težkih' potezah vlada posvetuje tudi z nami«.
V Desusu uradnega stališča o zakonu še niso oblikovali, v prihodnjih dneh pa ga bodo obravnavali v organih stranke in poslanski skupini. Tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov se bodo o podpori zakonu izrekli v kratkem, so pa naklonjeni nameri, da se premoženje NLB iz naslova hrvaških varčevalcev zaščiti, »to namero pa je treba pravno utemeljiti tako, da bo ta vzdržna in bo pozitivno podpirala vse prihodnje odločitve glede NLB. Pri tem zakonu ne gre toliko za politično odločitev o prodaji ali neprodaji NLB, temveč za interes zaščite davkoplačevalskega denarja, ki se je prek dokapitalizacij stekal v NLB«.
V SDS menijo, da moramo glede prodaje NLB spoštovati zaveze evropski komisiji, neodgovorno pa se jim zdi, da želi vlada glede prodaje NLB pridobiti še mnenje državnega zbora. »Sklepi glede prodaje NLB so bili sprejeti leta 2013, pri tem pa vlada sama zavlačuje s prodajo in ne spoštuje zavez, danih evropski komisiji,« pravi vodja poslanske skupine Danijel Krivec. Navajajo še, da so pred nekaj meseci poskušali z ustavnim zakonom zaščititi premoženje NLB, a je sestava istih strank, ki sedaj predlagajo, da pridobijo mnenje DZ, ustavni postopek končala.
Največ pomislekov v Levici
V Levici menijo, da je reševanje te problematike s predlaganim zakonom prenagljeno. »Glavni pomislek je, kaj pomeni plačevanje prispevkov iz nasledstvenega sklada. Z vidika mednarodnega prava bi to lahko razumeli kot priznanje, da je NLB pravna naslednica [LB], kar je tudi v nasprotju z našim ustavnim zakonom. S tem bi tudi tu naredili kakšno večjo napako, kot smo jo že pri arbitraži, in bi s tem še bistveno poslabšali položaj NLB,« nam je povedal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.
