Združenje frank in Združenje bank si povsem različno razlagata mnenje ECB
Eni menijo, da zdaj ni več ovir za sprejem zakona o »švicarjih«, drugi temu ostro nasprotujejo.
Odpri galerijo
Švicarski franki kredit FOTO: Shutterstock
Ljubljana - V Združenju frank in Združenju bank Slovenije si diametralno nasprotno razlagajo mnenje Evropske centralne banke (ECB) o predlogu zakona o konverziji posojil v švicarskih frankih v evre, ki je sicer že štiri mesece v parlamentarni proceduri.
Združenje frank: Ni več ovir za sprejem zakona
V Združenju frank, ki ga vodi Alja Pestar, predvsem ugotavljajo, da je s podanim mnenjem ECB odstranjena zadnja ovira za sprejem zakona, ki da mu ECB po njihovem prepričanju izrecno ne nasprotuje, najbolj pa jo skrbi zmanjšanje dobička tujih bank. Pomisleke pa da ima tudi glede retroaktivnosti zakona, kar pa naj bi v Sloveniji že utemeljili vrhunski ustavni pravniki. »Tako v splošnih, kot posebnih opombah mnenja ECB ni niti enega argumenta, ki bi upravičeno pomenil razloge, da slovenski parlament ne bi sprejel zakonske rešitve, kot je predlagana,« pravijo v Združenju, kjer so prepričani, da bi morali predlagani zakon čim prej sprejeti.
Združenje bank: ECB okrepila argumente, da je zakon neustrezen
Povsem drugače pa vidijo to mnenje v ZBS: po besedah njegove direktorice Stanislave Zadravec Caprirolo je mnenje ECB »okrepilo argumente, zakaj predlagani zakon ni ustrezna rešitev za kreditojemalce kreditov v švicarskih frankih.«
V ZBS zato vabijo kreditojemalce, da se v primeru težav obrnejo neposredno na banke. Banke so po njihovih zagotovilih »pripravljene vsak primer obravnavati posamično in v sodelovanju z vsakim kreditojemalcem posebej, upoštevajoč vse okoliščine primera, poiskati najprimernejšo rešitev, s posebnim poudarkom na socialno ogroženih.«
V bančnem združenju izpostavljajo, da se tečaj švicarskega franka spet obrača v prid kreditojemalcem. »V zadnjih dneh je že dosegel vrednost 1,2 švicarskega franka za 1 evro, torej vrednost tečaja v letih od 2011 do 2015, pred padcem v januarju 2015. To za kreditojemalce pomeni nižji obrok in nižjo vrednost glavnice, če ju preračunamo v evre.«
ECB: Negativne posledice za slovenske banke
Po mnenju ECB bi imel predlagani zakon o zamenjavi posojil v švicarskih frankih v evre neugodne finančne posledice za slovenske banke, saj naj bi negativno vplival na dobičkonosnost, kapital in prihodnjo sposobnost kreditiranja v celotnem bančnem sektorju.
ECB izpostavlja tudi možne pravne posledice in zaplete v primerih, če bi banke izpodbijale konverzijo in bi lahko dokazale, da so bile kreditne pogodbe sklenjene na podlagi poučene in preudarne odločitve kreditojemalcev. Po mnenju evropske denarne oblasti se lahko ta možnost uporabi samo naknadno pred nacionalnim sodiščem, kar bi povzročilo dodatne pravdne stroške in tveganje, da zneskov ne bi bilo mogoče izterjati od kreditojemalcev.
V ECB opozarjajo še na en vidik omenjenega zakona: konverzija kreditov z učinkom za nazaj lahko imela negativne učinke in bi povzročila poslabšanje razpoloženja tujih vlagateljev glede Slovenije, saj bi zmanjšala pravno varnosti in povečala deželno tveganje pri nas.
Združenje frank: Ni več ovir za sprejem zakona
V Združenju frank, ki ga vodi Alja Pestar, predvsem ugotavljajo, da je s podanim mnenjem ECB odstranjena zadnja ovira za sprejem zakona, ki da mu ECB po njihovem prepričanju izrecno ne nasprotuje, najbolj pa jo skrbi zmanjšanje dobička tujih bank. Pomisleke pa da ima tudi glede retroaktivnosti zakona, kar pa naj bi v Sloveniji že utemeljili vrhunski ustavni pravniki. »Tako v splošnih, kot posebnih opombah mnenja ECB ni niti enega argumenta, ki bi upravičeno pomenil razloge, da slovenski parlament ne bi sprejel zakonske rešitve, kot je predlagana,« pravijo v Združenju, kjer so prepričani, da bi morali predlagani zakon čim prej sprejeti.
Združenje bank: ECB okrepila argumente, da je zakon neustrezen
Povsem drugače pa vidijo to mnenje v ZBS: po besedah njegove direktorice Stanislave Zadravec Caprirolo je mnenje ECB »okrepilo argumente, zakaj predlagani zakon ni ustrezna rešitev za kreditojemalce kreditov v švicarskih frankih.«
V ZBS zato vabijo kreditojemalce, da se v primeru težav obrnejo neposredno na banke. Banke so po njihovih zagotovilih »pripravljene vsak primer obravnavati posamično in v sodelovanju z vsakim kreditojemalcem posebej, upoštevajoč vse okoliščine primera, poiskati najprimernejšo rešitev, s posebnim poudarkom na socialno ogroženih.«
V bančnem združenju izpostavljajo, da se tečaj švicarskega franka spet obrača v prid kreditojemalcem. »V zadnjih dneh je že dosegel vrednost 1,2 švicarskega franka za 1 evro, torej vrednost tečaja v letih od 2011 do 2015, pred padcem v januarju 2015. To za kreditojemalce pomeni nižji obrok in nižjo vrednost glavnice, če ju preračunamo v evre.«
ECB: Negativne posledice za slovenske banke
Po mnenju ECB bi imel predlagani zakon o zamenjavi posojil v švicarskih frankih v evre neugodne finančne posledice za slovenske banke, saj naj bi negativno vplival na dobičkonosnost, kapital in prihodnjo sposobnost kreditiranja v celotnem bančnem sektorju.
ECB izpostavlja tudi možne pravne posledice in zaplete v primerih, če bi banke izpodbijale konverzijo in bi lahko dokazale, da so bile kreditne pogodbe sklenjene na podlagi poučene in preudarne odločitve kreditojemalcev. Po mnenju evropske denarne oblasti se lahko ta možnost uporabi samo naknadno pred nacionalnim sodiščem, kar bi povzročilo dodatne pravdne stroške in tveganje, da zneskov ne bi bilo mogoče izterjati od kreditojemalcev.
V ECB opozarjajo še na en vidik omenjenega zakona: konverzija kreditov z učinkom za nazaj lahko imela negativne učinke in bi povzročila poslabšanje razpoloženja tujih vlagateljev glede Slovenije, saj bi zmanjšala pravno varnosti in povečala deželno tveganje pri nas.
