Znižanje stopnje DDV bi na leto odneslo 330 milijonov evrov
DZ v četrtek na izredni seji o DDV
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – DZ bo v četrtek na izredni seji opravil prvo obravnavo predloga novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim želi SDS znižati stopnje DDV na predkrizno raven in hkrati uvesti drugo znižano stopnjo v višini pet odstotkov. Znižanje stopenj bi iz proračuna odneslo 250 milijonov evrov na leto.
Poslanska skupina SDS je v začetku meseca v DZ znova vložila predlog novele zakona o DDV, s katerim predlagajo vrnitev splošne stopnje DDV na 20 odstotkov in nižje stopnje DDV na 8,5 odstotka, ob tem pa še uvedbo druge znižane stopnje v višini pet odstotkov.
V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 je bila splošna stopnja DDV zvišana z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Zvišanje je bilo določeno kot časovno omejen ukrep, ki naj bi veljal do leta 2015, vendar je nato DZ leta 2015 na predlog vlade Mira Cerarja sklenil, da višje stopnje DDV postanejo trajne.
V SDS znižanje stopenj nazaj na predkrizno raven predlagajo, ker Slovenija od leta 2014 dosega gospodarsko rast in se povečujejo prilivi v proračun. Predlagajo tudi, da se uvedeta dve znižani stopnji DDV; prva bi znašala 8,5 odstotka, druga pa pet odstotkov. Ta bi veljala med drugim za kruh, sir, jajca, sadje in zelenjavo, dobavo vode, zdravila, knjige in časopise, stanovanja in obnovo stanovanj, storitve javne higiene, storitve domačega varstva (na primer varstvo otrok, skrb za ostarele), semena, gnojila in druga sredstva za uporabo v kmetijstvu, storitve pokopa ter, po opravljenem posvetovanju z evropskimi organi, za dobavo električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. Pri tem bi vlado obvezali, da svetu EU predlaga, naj na seznam izdelkov in storitev, za katere se lahko določijo znižane stopnje DDV, uvrsti otroška oblačila in obutev, šolske potrebščine ter gasilsko opremo.
V SDS menijo, da bi se zaradi večje porabe potrošnikov, boljših poslovnih rezultatov podjetij, večjega izplena drugih davkov in prispevkov ter predvsem višje stopnje gospodarske rasti negativni učinki na proračun izničili.
Vlada na drugi strani meni, da glede na trenutni proračunski položaj znižanje stopenj DDV na prejšnjo raven brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna ni mogoče. Ocenjuje, da bi znižanje stopenj DDV na 20 in 8,5 odstotka pomenilo izpad okoli 330 milijonov evrov na leto, uvedba znižane petodstotne stopnje pa dodatnih 250 milijonov evrov na leto. Opozarja, da so učinki na znižanje maloprodajnih cen nepredvidljivi, ker se znižanje stopenj DDV velikokrat prelije v višje marže dobaviteljev in trgovcev, ter da bi bili posredni učinki dodatne nižje stopnje majhni in bi neposredne učinke zmanjšanja proračunskih prihodkov izničili v le zelo majhnem obsegu.
Poslanska skupina SDS je v začetku meseca v DZ znova vložila predlog novele zakona o DDV, s katerim predlagajo vrnitev splošne stopnje DDV na 20 odstotkov in nižje stopnje DDV na 8,5 odstotka, ob tem pa še uvedbo druge znižane stopnje v višini pet odstotkov.
Krizno znižanje je obstalo
V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 je bila splošna stopnja DDV zvišana z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Zvišanje je bilo določeno kot časovno omejen ukrep, ki naj bi veljal do leta 2015, vendar je nato DZ leta 2015 na predlog vlade Mira Cerarja sklenil, da višje stopnje DDV postanejo trajne.
Stopnje DDV je zvišala vlada Alenke Bratušek.
Znižanje bi povzročilo izpad prihodkov proračuna.
Vzrok za znižanje je visoka gospodarska rast.
Znižanje bi povzročilo izpad prihodkov proračuna.
Vzrok za znižanje je visoka gospodarska rast.
V SDS znižanje stopenj nazaj na predkrizno raven predlagajo, ker Slovenija od leta 2014 dosega gospodarsko rast in se povečujejo prilivi v proračun. Predlagajo tudi, da se uvedeta dve znižani stopnji DDV; prva bi znašala 8,5 odstotka, druga pa pet odstotkov. Ta bi veljala med drugim za kruh, sir, jajca, sadje in zelenjavo, dobavo vode, zdravila, knjige in časopise, stanovanja in obnovo stanovanj, storitve javne higiene, storitve domačega varstva (na primer varstvo otrok, skrb za ostarele), semena, gnojila in druga sredstva za uporabo v kmetijstvu, storitve pokopa ter, po opravljenem posvetovanju z evropskimi organi, za dobavo električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. Pri tem bi vlado obvezali, da svetu EU predlaga, naj na seznam izdelkov in storitev, za katere se lahko določijo znižane stopnje DDV, uvrsti otroška oblačila in obutev, šolske potrebščine ter gasilsko opremo.
Različna mnenja o učinkih
V SDS menijo, da bi se zaradi večje porabe potrošnikov, boljših poslovnih rezultatov podjetij, večjega izplena drugih davkov in prispevkov ter predvsem višje stopnje gospodarske rasti negativni učinki na proračun izničili.
Vlada na drugi strani meni, da glede na trenutni proračunski položaj znižanje stopenj DDV na prejšnjo raven brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna ni mogoče. Ocenjuje, da bi znižanje stopenj DDV na 20 in 8,5 odstotka pomenilo izpad okoli 330 milijonov evrov na leto, uvedba znižane petodstotne stopnje pa dodatnih 250 milijonov evrov na leto. Opozarja, da so učinki na znižanje maloprodajnih cen nepredvidljivi, ker se znižanje stopenj DDV velikokrat prelije v višje marže dobaviteljev in trgovcev, ter da bi bili posredni učinki dodatne nižje stopnje majhni in bi neposredne učinke zmanjšanja proračunskih prihodkov izničili v le zelo majhnem obsegu.
