Andraž Lipolt bolj znan kot Andrej Božič

Koper – Med kandidati za predsednika uprave Luke Koper je spet v igri Petrolov menedžer Andraž Lipolt, ki ima več podpore pri zaposlenih kot kateri koli od doslej omenjenih kandidatov.

Na skupščini delničarjev, ki bo 28. decembra, je predvideno tudi izrekanje o nezaupnici upravi Draga Matića, pri tem pa ni nobenih dvomov, da bodo predstavniki večinskega lastnika (SDH) na skupščini podprli predlog o nezaupnici.

Ključno vprašanje ob razrešitvi je, kdo naj bi zamenjal Draga Matića. V javnosti je krožilo že več imen, zdaj sta najbolj trdni dve: menedžer iz Steklarne Hrastnik Andrej Božič ter sedanji direktor Tehnične podpore in direktor investicij v Petrolu Andraž Lipolt, ki je od 1. julija tudi član nadzornega sveta Luke Koper. Lipolt ima med zaposlenimi večjo podporo kot Božič. Zanj je bilo slišati, da ni najbolj naklonjen selitvi v Koper, morda tudi zaradi slabih izkušenj, ki se jih spominja iz časov polletnega vodenja Droge Portorož leta 2004, ko jo je še obvladoval Igor Bavčar. Kandidaturo Božiča naj bi predlagala SMC, medtem ko naj bi Lipolta bolj podpirala stranka SD.

Na naše vprašanje, ali bi prevzel vodenje Luke, saj je že prej sodeloval s pristaniščem in pozna njeno poslovanje, je Lipolt odgovoril: »O tem do zdaj nisem razmišljal. Tehnološko postrojenje, ki ga uporabljamo, dobro poznam.« Zanimivo pa je mnenje predstavnikov zaposlenih v Luki: »Andraž Lipolt je edini v nadzornem svetu iz predstavnikov kapitala, ki deluje človeško. Videti je, da je uspešen poslovnež, zelo korekten v komunikaciji. Po našem mnenju bi bilo povsem logično in pošteno, če bi bodoči direktor jasno in javno dal vedeti, da bi rad vodil to družbo, da mu je všeč in da jo je pripravljen voditi ...« Petrol dobro sodeluje z Luko Koper, saj prek pristanišča pretovori desetino vsega luškega pretovora in se zavzema še za večji delež tekočih tovorov v luškem poslovanju.

O nezaupnici

Ker se je v javnosti pojavilo nekaj dvomov, ali se lahko skupščina izreka o nezaupnici upravi, smo o tem povprašali profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Miha Juharta. Ta odgovarja: »Seveda se na skupščini lahko izrekajo o nezaupnici. Nadzorni svet takšne nezaupnice ni dolžen upoštevati pri svoji odločitvi o razrešitvi, lahko pa jo upošteva. Nezaupnice mu še posebno ni treba upoštevati, če je ta izglasovana iz očitno neutemeljenih razlogov.« To ne bo edinstveno glasovanje o nezaupnici na skupščinah delničarjev. Čeprav takšnih primerov ni veliko in sama nezaupnica delničarjev ne more biti pravni vzrok za odpoklic uprave, se je to že zgodilo, denimo, leta 2009, ko je skupščina Triglava Naložb glasovala o upravi Metke Petek. Leta 2012 pa je bila nezaupnica na dnevnem redu skupščine NLB (o članih uprave Marku Jazbecu in Darku Benedeku), vendar so po njunem odstopu glasovanje umaknili pred skupščino, enako se je zgodilo s predvideno nezaupnico na lanski skupščini NLB proti Janku Medji.

Ni zaupanja

Kot poglavitni vzrok za razrešitev luške uprave so predvsem pomembna finančna in davčna tveganja (tveganja neprekinjenega poslovanja) zaradi neurejenega odnosa z IPS, torej s prekarnimi delavci v pristaniški družbi. Gradivo za točko o glasovanju o nezaupnici pojasnjuje, da nadzorni svet ne predlaga imenovanja posebnega zastopnika za vložitev odškodninske tožbe, ker se niti opravljena izredna revizija ne opredeljuje do odškodninske odgovornosti uprave. Razrešitev uprave bo po vsej verjetnosti, vsaj glede na izjave prvega nadzornika Rada Antoloviča, da ne zaupa več Dragu Matiću, že dan po skupščini.