Brez metalurških tehnikov bo jeklarstvo težko ohraniti

Metalurgija, kamor se uvršča tudi jeklarstvo, je bila uvrščena med naše prednostne panoge. A eden ključnih pogojev za uspešen razvoj jeklarske industrije pri nas je tudi zagotavljanje ustreznih tehničnih profilov. Samo dve jeklarski družbi bosta v prihodnjih petih letih zaradi upokojitev potrebovali več kot 450 novih kadrov.

V Slovenski industriji jekla – Sij pojasnjujejo, da bo skupina v prihodnjih petih letih morala nadomestiti okvirno več kot 300 zaposlenih, ki se bodo upokojili. Pravijo, da bi si jih želeli nadomestiti s poklicem metalurški tehnik. »To pa ni le naša želja, ampak kar nujen (pred)pogoj za ohranitev in razvoj jeklarske panoge v Sloveniji,« ugotavljajo. Pravijo, da je temu treba dodati še vsaj 50 novih delovnih mest s V. stopnjo zahtevnosti, povezano z načrti širitve poslovanja in tehnološke modernizacije proizvodnje. Sij išče različne kadre, a med najbolj iskanimi poklici so poleg metalurškega tehnika še rezkalci, brusilci, strojniki ipd. Kot navajajo, se približno polovica teh potreb nanaša na Jesenice in polovica na Ravne.

V Siju si poskušajo ustrezne kadre zgotoviti tudi s štipendiranjem. Trenutno imajo 49 štipendistov, od tega je 29 srednješolcev in 20 študentov. Štipendisti se nato pri njih večinoma tudi zaposlijo. Samo letos bodo razpisali 63 novih štipendij.

Nemobilnost delovne sile

In kje še najdejo kadre? »V Sloveniji je opaziti močno prisotno nemobilnost delovne sile, kar posledično pomeni iskanje tehničnih kadrov predvsem v lokalnem okolju,« odgovarjajo. Zato toliko bolj podpirajo oživitev izobraževalnega programa metalurški tehnik, ki bo na Ravnah na Koroškem v naslednjem šolskem letu vpisal novo generacijo dijakov. Kot nujno ocenjujejo uvedbo tega programa tudi na Jesenicah.

V Siju pravijo, da kadre za visokozahtevna in specifična delovna mesta iščejo tudi v tujini. Pri tem pa opozarjajo, da v teh primerih trčijo ob povsem nekonkurenčno obdavčitev dela nadpovprečnih plač v Sloveniji, »s čimer je privabljanje tovrstnih strokovnjakov zelo težko«. Tudi sicer si v naši največji jeklarski družbi želijo bolj podporen izobraževalni sistem, ki bi bil usmerjen v pridobivanje praktičnih znanj.

V Štorah za zdaj brez težav

V Štorah Steel ocenjujejo, da bodo v petih letih zaradi nadomeščanja iskali od 100 do 125 novih delavcev. Kot pravijo, zaposlujejo kandidate s srednješolsko in univerzitetno izobrazbo vseh tehničnih usmeritev (strojništvo, elektrotehnika, metalurgija, kemija).

Trenutno štipendijsko niso zelo aktivni: letos bodo podelili dve štipendiji za program metalurški tehnik, eno za prvo stopnjo bolonjskega študija in eno za drugo. Dodajajo, da so vse štipendiste do zdaj zaposlili, razen neuspešnih in tistih, ki so spremenili smer šolanja oziroma študija.

Za zdaj v Štorah na njihovem območju nimajo težav s pridobivanjem ustreznih kadrov. Menijo, da bi država morala poskrbeti, da bi se izvajala ustrezna poklicna orientacija mladih, ker bi s tem izboljšali današnja nesorazmerja v izobraževalnem sistemu: »Država bi morala podpreti določene že uspešne oblike poklicne orientacije, ki mladim omogočajo spoznavanje svojih sposobnosti, inovativnost in ustvarjalnost.«

V Litostroju jeklu, ki je v postopku finančnega prestrukturiranja, računajo, da bi ob povečanju proizvodnje do leta 2024 potrebovali dodatnih 160 sodelavcev. Tudi oni iščejo večinoma tehnični kader, predvsem iz metalurških in strojnih programov, pa tudi iz elektrosmeri.

Zelo iskani kadri

»Največji izziv pomeni iskanje visokospecializiranega in tehničnega kadra, saj so ti profili, predvsem inženirji, zelo redki. Še redkejši so izoblikovani profili za specifično delo v naši dejavnosti in so seveda na trgu tudi zelo cenjeni,« opozarjajo. Po drugi strani pa je, pravijo, podobno zahtevno iskanje tudi nizkoprofilnih kadrov – proizvodnih, fizičnih delavcev, na primer brusilcev, varilcev ... Zdaj imajo enega štipendista na magistrskem programu, z novim šolskim letom bodo podelili še eno štipendijo za visokošolski program.

Na ministrstvu za šolstvo zatrjujejo, da sledijo potrebam gospodarstva, kako mlade spodbujajo v iskane poklice pa niso odgovorili. Njihovi podatki kažejo, da se je lani v program metalurga vpisalo le 22 dijakov, v program izdelovalca kovin pa le dva dijaka.