Se v NLB vrača EBRD?

Za Bruselj odlog prodaje NLB ni sprejemljiv, Slovenija je na mizo položila nove predloge.
Objavljeno
26. oktober 2017 14.38
Peter Žerjavič, Bruselj, Miha Jenko, Katja Svenšek
Peter Žerjavič, Bruselj, Miha Jenko, Katja Svenšek
Bruselj − Slovenska ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je že končala okoli enourni sestanek z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Na mizi so bili tudi slovenski predlogi, ki so bili neuradno predstavljeni že včeraj.

Vsaj sodeč po prvih sporočilih iz evropske komisije, predlogi še niso spodbudili opaznih sprememb bruseljskih stališč. Opozorili so, da je prodaja 75-odstotnega državnega deleža pomembna zaveza za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je evropska komisija leta 2013 odobrila znatno državno pomoč za NLB.

»Odgovornost držav članic je, da izpolnijo svoje zaveze,« so sporočili. Tema pogovorov je sicer bila, kako namerava Slovenija izpolniti zaveze. Evropska komisija je maja odobrila prodajo v dveh obrokih, 50 odstotkov letos in 25 odstotkov minus eno delnico prihodnje leto.

MF pričakuje razpravo o novih predlogih

Po drugi strani pa na ministrstvu za finance pričakujejo, da bodo nekateri njihovi predlogi še predmet razprave na ravni delovnih skupin: »Evropska komisija na splošen odlog prodaje NLB, za kar se zavzema vlada, ne pristaja, bi pa se bila pripravljena nadalje pogovarjati zlasti o možnosti, da bi ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih pristopili k t. i. pred-IPO postopku. Ministrstvo bo možne ukrepe predstavilo vladi za nadaljnje odločanje,« so po srečanju sporočili z MF.

Ministrica je na sestanku izhajala iz osnovnega stališča, da je treba za uspešno izvedbo prodajnega postopka NLB odpraviti ali vsaj minimizirati tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, saj znižanje kupnine zaradi tega tveganja za Slovenijo ni sprejemljivo. To bi namreč pomenilo, da zaradi zunanje objektivne okoliščine ni možno povrniti davkoplačevalskih sredstev, ki so bila vložena v sanacijo banke.

V preteklih tednih so na strokovni ravni med predstavniki ministrstva za finance in pristojnih služb evropske komisije potekali pogovori glede možnih ukrepov. V Sloveniji obstaja širši politično-strokovni konsenz, da so možni predvsem diplomatski, politični in pravni ukrepi, ki bi prispevali k omejitvi oziroma odpravi tveganja iz naslova prenesenih deviznih vlog. Po mnenju MF bi namreč potrebovali vnovičen pritisk na Hrvaško, da spoštuje mednarodne pogodbe.

»Ker se vlada zaveda, da je za izvedbo omenjenih ukrepov in njihovo učinkovanje potreben določen čas, je ministrica na sestanku predlagala odlog prodaje deleža države v NLB (75 odstotkov minus ene delnice) za največ tri leta. To bi pomenilo, da bi s 1. januarjem 2018 prenehale veljati zaveze iz osnovne odločbe evropske komisije, tako da bi imela NLB možnost enakovrednega nastopanja na trgu,« sporočajo z MF.

Mateja Vraničar Erman Foto: Roman Šipić/Delo

V zameno za to je Vraničar Ermanova izrazila pripravljenost za dogovor o nekaterih dodatnih kompenzacijskih ukrepih. Ti bi omejili rast banke, a vseeno ne bi pomembneje vplivali na njeno poslovanje v t. i. podaljšanem obdobju, po drugi strani pa bi z vidika evropske komisije predstavljali zadosten kompenzacijski ukrep, ki bi bil namenjen preprečevanju izkrivljanja konkurence zaradi dane državne pomoči. Dodatne kompenzacijske ukrepe bi uskladili na strokovni ravni med ministrstvom in komisijo, verjetno pa bi se lahko nanašali na področje korporativnega upravljanja in področij, ki jih je urejala že nedavno izdana spremenjena odločba evropske komisije.

Za komisarko Vestagerjevo odlog prodaje ni sprejemljiv

Za komisarko Vestagerjevo predlog za odlog prodaje niti ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih ni sprejemljiv. V direktoratu za konkurenco menijo, da lahko diplomatski, politični in pravni ukrepi, ki jih je predlagala Slovenija, potekajo vzporedno s prodajnim postopkom, vendar je po njihovem mnenju treba najti tudi ukrepe, ki bi bili vgrajeni v sam prodajni postopek. Predstavniki direktorata v minulih tednih in tudi komisarka danes so predlagali, naj se prodajni postopek izvede na način, da se v prodajni postopek vgradi enega od predlaganih t. i. earn-out mehanizmov.

Gre za ukrep, ki naj bi prodajalca zaščitil pred izgubo, ki bi mu potencialno nastala v primeru, da bi morebitni investitorji zahtevali nižjo prodajno ceno za delnico NLB zaradi trenutnega tveganja iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. V skladu s tem bi se v prodajni pogodbi določilo, da prodajalcu pripada dodatna kompenzacija (kupnina), če bi se v določenem roku po zaključku prodaje izkazalo, da je bila nižja kupnina zaradi upoštevanja tveganja neupravičena (če npr. v določenem obdobju na Hrvaškem ne bi bila izdana pravnomočna sodna odločba v škodo NLB iz naslova prenesenih deviznih vlog).

Ministrica je v pogovoru s komisarko ponovila stališče, da earn-out model v primeru NLB ni primeren. Na ministrstvu namreč ocenjujejo, da pomeni tak mehanizem dodaten pritisk na izhodiščno ceno, poleg tega pa prodajalec tveganja, na katerega je vezano naknadno izplačilo nadomestila, ne more nadzorovati, saj ne more vplivati na prakso hrvaških sodišč. To pomeni, da bi tudi v primeru uporabe earn-out mehanizma tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog pomembno vplivalo na prodajno ceno.

Ministrica je ponovila tudi stališče vlade, da ukrep jamstva, ki ga je predlagala komisija, oziroma podoben instrument, ki bi kril banki škodo iz naslova sodnih odločb hrvaških sodišč, ni sprejemljiv.

Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager

Glede ponudbe komisije, da bi delež, ki bi ga morala Slovenija letos prodati, z najmanj 50 odstotkov simbolično znižali, je ministrica poudarila, da tudi takšen način prodaje tveganja iz naslova prenesenih deviznih vlog ne naslovi ustrezno in ne omogoči pravočasne izvedbe prodajne zaveze.

Dva možna ukrepa: plačilo sankcije ali pa manjša prodaja enemu kupcu

Ker glede izhodiščnega predloga slovenske strani za odlog prodaje na sestanku ni bilo zbližanja, je ministrica s komisarko opravila tudi razpravo glede nekaterih drugih možnih ukrepov. Ministrica je omenila možnost, da bi alternativo prodajni zavezi, to je prodaji določenih hčerinskih družb NLB, nadomestili z drugačnim kompenzacijskim ukrepom, ki bi ustrezal vrednosti kupnine, ki bi jo dosegli v primeru prodaje hčerinskih družb prek prodajnega zaupnika (upoštevajoč knjigovodsko vrednost hčerinskih družb). Na MF »pričakujejo, da bo ta predlog v prihodnjih dneh predmet podrobnejše razprave na delovni ravni.«

Na prošnjo ministrice sta s komisarko obravnavali tudi možnost, da bi določen delež v NLB prodali v t. i. pred-IPO postopku, torej pred prvo javno ponudbo delnic NLB. To pomeni, da bi določen nižji delež prodali enemu ali več znanih kupcev. Med njimi se omenja EBRD.

Se torej v NLB vrača EBRD?

Po naših neuradnih informacijah je bila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) tista, ki se je Sloveniji ponudila kot morebitna rešiteljica težav, ki jih ima zaradi NLB z Brusljem. EBRD je sicer že bila petodstotna lastnica NLB, julija 2008 pa je svoj delež prodala družbi Poteza Naložbe. EBRD naj bi bila v javni prodaji delnic, ki jo je vlada junija zaustavila, že pripravljena vložiti nekaj deset milijonov evrov, s čimer bi pridobila nekajodstotni delež. A pred kratkim naj bi predstavniki EBRD izrazili pripravljenost, da vložijo več in prevzamejo znatnejši delež banke, kar je očitno zdaj Slovenija lahko predstavila kot svoj alternativni predlog v Bruslju ob odločitvi vlade, da odloži prodajo NLB.

Takšna rešitev - če jo bo komisija seveda sprejela - bi lahko sprožila nekaj tehničnih vprašanj. Poleg tega, da je v strategiji upravljanja državnega premoženja zapisano, da je NLB pomembna naložba države, ki tako ohranja v banki 25-odstotni delež plus eno delnico, je zapisano tudi, da se bo banka prodajala po sistemu IPO. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo treba za morebitno prodajo deleža banke enemu ponudniku, EBRD ali kateremu drugemu, v DZ pridobiti soglasje za spremembo strategije.

Kdaj bi lahko sledil postopek IPO za preostalih 50 odstotkov banke, ni znano, je pa pogodba med SDH in Deutsche Bank, svetovalcem pri prodaji NLB, menda še veljavna. NLB letos posluje izjemno uspešno, že v prvem polletju je na ravni skupine dosegla 117,9 milijona evrov čistega dobička, visok dobiček in rekordne dividende v državni proračun se napovedujejo tudi konec leta. Kot pojasnjujejo naši viri, bi bilo treba v skladu z zadnjimi poslovnimi rezultati opraviti nov skrbni pregled banke ter nov krog iskanja vlagateljev. 

Razlike med Ljubljano 
in Brusljem

Na sestanku med ministrico in komisarko so bili obravnavani tudi drugi predlogi obeh strani. Bruselj v diplomatskopravno reševanje vprašanja hrvaških varčevalcev ne privoli. Slovenija pa je zavrnila predlagani mehanizem »earn-out«, ki bi v primeru nižje kupnine kot posledice hrvaških vlog omogočil izplačilo nadomestila, če bi se pozneje izkazalo, da so bila ocenjena tveganja neupravičeno visoka. Zavrnila je tudi bruseljski predlog, da bi letos prodali le simbolično zmanjšani delež, in se zavezala, da bo, če ne bo prodala polovice NLB do konca leta, imenovala zaupnika za prodajo balkanskih podružnic banke. Po slovenskih razlagah bi v takem primeru - kot tudi v primeru denarne sankcije - odpadla zaveza glede privatizacije NLB.