Tiskane izdaje
Ajdovščina – Dobrih pet let je minilo od stečaja enega od slovenskih gradbenih velikanov. S propadom Primorja je Ajdovščina postala simbol tragičnega konca kratkega slovenskega gospodarskega vzpona. Toda mesto je iz obdobja z več delovnimi mesti, kot je bilo prebivalcev, prek poka socialne bombe »resetiralo« gospodarstvo in v nekaj letih stopilo na novo uspešno pot.
Približno 7000 ljudi je nekoč imelo zaposlitev v Ajdovščini, samo Primorje je na matični lokaciji imelo 1500 delavcev, skupaj s preostalimi 40 družbami kar 3300. Boleč konec Primorja z začetkom stečaja poleti 2012 je bilo zgolj zadnje poglavje ajdovskih gospodarskih polomov.
Težke čase sta napovedala že propada Splošnega kovinskega podjetja s 300 zaposlenimi in podjetja TPO Batuje (250). Nato je šlo samo še navzdol: sesula se je Lipa (900 delavcev), nato Ika (150), Tekstina je od 900 zaposlenih obdržala 20 delavcev. Podobno usodo je doživel Fructal, ki je po lastniških mahinacijah od 1000 delavcev obdržal 250. Na prepihu je obstal Mlinotest.
Tri leta gospodarske stagnacije
Ob zlomu Primorja je bilo v vseh podjetjih skupine zaposlenih približno 600 občanov Ajdovščine. Večina jih je končala na zavodu za zaposlovanje in konec julija 2012 je bilo na Uradu za delo Ajdovščina 1500 brezposelnih.
»Zaradi propadov večjih podjetij je propadlo tudi veliko malih podjetnikov in obrtnikov. Gospodarstvo v občini je po stečaju Primorja tri leta stagniralo. V drugi polovici leta 2015 pa so se začeli kazati prvi vplivi povečane gospodarske rasti in ukrepov lokalne skupnosti na področju gospodarstva,« o začetku gospodarskega prebujanja pravi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina Marko Rondič.
Kdor želi v Ajdovščini delati, bo delo dobil, pravi predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal. Foto: Blaž Močnik/Delo
Za preobrat so poskrbela izvozna podjetja na področju kovinarstva in živilske industrije. Začela so se krepiti tudi mikro in manjša gradbena podjetja, večino kadra pa sta prevzela Kolektor Koling in Kolektor CPG. »A pri tem ne gre prezreti razvoja nekaterih feniksov stečaja Primorja, kot je na primer podjetje Structum, ki se ukvarja z razvojem betonov,« dodaja Rondič. Število brezposelnih na ajdovskem uradu za delo je bilo novembra manjše za 42 odstotkov v primerjavi z julijem 2012.
Največ dobička doslej
Ljudska univerza Ajdovščina je z raziskavo ugotovila, da v zadnjih letih po kadrih največ povprašujejo delodajalci iz predelovalnih dejavnosti za poklice s področja kovinarstva, strojništva in živilske stroke ter iz dejavnosti izobraževanja in prometa. Ajdovska občina privablja podjetnike, ki jim s spodbudami namenja po dva milijona evrov na leto – največ za nakupe zemljišč, komunalno opremo obrtnih con in za subvencije. Rezultati? V treh letih so podjetja in zasebniki na novo odprli 900 delovnih mest. V Ajdovščino pa so se naselila tudi italijanska podjetja.
Lani so ajdovska podjetja dosegla skupaj 24 milijonov evrov dobička, kar je največ v zgodovini tamkajšnjega gospodarstva, poroča Gospodarska zbornica za severno Primorsko. Delež prodaje na tujih trgih se je povzpel na 40 odstotkov. Po prihodkih izstopajo podjetja Incom, Pipistrel, Tekstina in Mlinotest.
»Po propadu podjetij se je čutila globoka depresija in kupna moč se je strahovito zmanjšala, kar smo v Mlinotestu takoj občutili. Danes je poslovna Ajdovščina nekaj povsem drugega. Presenetljivo hitro se je pobrala. Prave brezposelnosti ni in kdor želi tukaj delati, bo dobil delo,« pravi predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal.
