Cimos: o čigavi usodi vse odločajo Hrvati

Če v prihodnjih treh dneh Slovenija in Hrvaška ne dosežeta dogovora, bo šla družba s 4000 zaposlenimi v stečaj.

Objavljeno
27. januar 2017 17.09
Tovarna Cimos Kper29.3. 2014
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana – »Cimos je odličen primer, kjer je bilo ohranjenih na tisoče delovnih mest in jedro proizvodnje z visoko dodano vrednostjo.« Tako je bil pred poldrugim letom zadovoljen takratni minister za finance Dušan Mramor. Zdaj je jasno, da se ne bi mogel bolj motiti. Če v prihodnjih treh dneh Slovenija in Hrvaška ne dosežeta dogovora, bo šla družba s 4000 zaposlenimi v stečaj. Ta bi prizadel zaposlene, dobavitelje, javne finance, vlado in DUTB.

Medtem ko se vlada trudi pri pridobivanju tujih neposrednih investicij, denimo Magne, ki v prvi fazi prinaša 400 delovnih mest, in Yaskawe z dvesto zaposlitvami, na Obali lahko umre avtomobilski gigant. Uspešen zaključek prodaje je zato tudi test za vlado ter Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenski državni holding, ki sta vodila prodajo družbe.

Ocena bo znana prihodnji teden, ko se bo iztekel rok, do katerega velja ponudba italijanskega sklada Palladio Finanziaria za prevzem Cimosa. V DUTB so namreč potrdili, da so jih Italijani v četrtek po izjavi hrvaškega ministra za javno premoženje Gorana Marića obvestili, da so ustavili vse aktivnosti, povezane s prodajnim procesom.

»Kljub temu rok 31. januar za izpolnitev pogojev, vključno z rešitvijo spora s hrvaško slabo banko DAB, še vedno velja,« so dodali.

Če se slovenska in hrvaška stran v prihodnjih štirih dneh ne bosta dogovorili o rešitvi spora, bo Palladio Finanziaria odstopil od prevzema, koprsko podjetje pa bi s tem lahko končalo v stečaju. Rok je zelo kratek, sploh zato, ker je Marić dejal, da slovenska ponudba za poravnavo še vedno ne izpolnjuje zahtev in da bodo nanjo - kljub krajšemu roku - odgovorili šele v desetih dneh.

Ta izjava je presenetljiva, ker je po sestanku med Marićem in slovenskim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom prejšnji teden vse kazalo, da bodo Hrvati slovensko ponudbo sprejeli. Počivalšek je danes ponovil, da so s Hrvati v stiku. »Jaz sem še vedno optimist,« je rekel in dodal, da za dosego dogovora potrebujejo še malo časa.

Šuklje: Hrvati odprli 
vrata za stečaj

Ministra sta na sestanku v Zagrebu sprejela vsaj eno odločitev, to je, da tudi Hrvaška naredi vse, da Cimos kot pomembna družba za obe državi obstane in ne gre v stečaj, je dejal analitik in poznavalec razmer na Hrvaškem Borut Šuklje: »Izjava o desetih dneh, ki bi si jih vzela hrvaška stran, je bila zato tudi izjava o tem, da nima nobenega interesa za spoštovanje dogovora obeh ministrov. To pomeni, da so odprli vrata za stečaj Cimosa brez velikih obrazložitev.«

Če so se v Zagrebu premislili, bi pričakovali, da bi to najprej sporočili Sloveniji in z njo pretehtali možne druge rešitve. »Ne pa, da to kot svojevrsten ultimat sporočajo prek javnosti,« je dodal Šuklje.

S stečajem Cimosa bi veliko izgubila tudi Hrvaška. Ne le pet milijonov evrov, kolikor jih po neuradnih informacijah Slovenija ponuja hrvaški slabi banki, ki sicer v tožbi od Cimosa terja 57 milijonov evrov, ampak tudi številna delovna mesta, saj koprsko podjetje v tovarnah v Buzetu, Roču in Labinu zaposluje malo manj kot 1200 delavcev.

Šuklje se je strinjal, da Hrvaška izsiljuje Slovenijo, da bi pod časovnim pritiskom še bolj popustila: »To je del taktike, pritisk na Slovenijo, da bolj odpre svojo mošnjo pri reševanju Cimosa.«

Strah zaposlenih 
in dobaviteljev

Tudi v Cimosu so opozorili, da nerešena vprašanja med Slovenijo in Hrvaško posredno pomenijo grožnjo za obstoj in prihodnost več tisoč delovnih mest. Cimos poleg delavcev v hrvaški Istri v Sloveniji zaposluje skoraj 1600 ljudi, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji pa približno po 730.

Stečaj tega velikega delodajalca ne bi bil katastrofa le za zaposlene, ampak tudi za njegove dobavitelje. Črn konec Cimosa bi bil velik udarec za številne obrtnike v regiji ter njihove zaposlene in družine, je pred dobrim tednom za Delovo prilogo Svet kapitala dejal portoroški obrtnik Onelio Bernetič, ki je Cimosu dobavljal orodjarske izdelke.

»Stečaj avtomobilskega podjetja, kot je Cimos, zaradi nerešenih meddržavnih zapletov, bi bil za Slovenijo zelo škodljiv, saj obstaja več kot očitna možnost prodaje investitorju, ki meni, da bi lahko zagotovil nadaljnje uspešno poslovanje podjetja,« je komentiral Goran Novković, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

Stečaj bi vplival tudi na odpise pri dobaviteljih in izgubo bodočega zaupanja zahtevnih kupcev. Stečajni postopek je v Sloveniji zelo dolg ter bi resno ogrozil pomemben del avtomobilske verige v Sloveniji. Cimos od dobaviteljev, ki preskrbujejo njegovo proizvodnjo v Sloveniji, kupi za skoraj 70 milijonov evrov surovin, polizdelkov ter logističnih, transportnih in drugih storitev. Med njimi so podjetja, kot so Talum, TBP, Iskra ISD, TPV, Unior in Savatech, je naštel sogovornik.

Tudi direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda Tanja Mohorič je opozorila, da stečaj Cimosa lahko ogrozi manjša podjetja, ki so močno odvisna od Cimosa, zato bi ob stečaju morala najti nove kupce in se reorganizirati.

Tako Mohoričeva kot Novković pa sta ob morebitnem stečaju opozorila tudi na izgubo za javne finance. V pokojninsko in zdravstveno blagajno Cimos po zadnjih dostopnih podatkih prispeva več kot pet milijonov evrov na leto, je povedal Novković.