Tiskane izdaje
Ljubljana – V primeru stečaja SCT bo brez dela ostalo okrog 750 delavcev. »Ta trenutek je vrednost opravljenih del v gradbeništvu od leta 2008 padla že za več kot polovico. Delo je doslej izgubilo okrog 25.000 ljudi. Vsak mesec v tej panogi izgine okrog 2000 delovnih mest,« je povedal Oskar Komac, sekretar sindikata delavcev gradbene dejavnosti.
Zaposleni v SCT so že od januarja brez plač, tisti, ki so bili v SCT prezaposleni iz hčerinskih družb, ki so šle pozneje v stečaj, kot denimo SCT Obrati iz Črnuč, pa so brez dohodka že od decembra lani. Oskar Komac se je odzval na izjavo prokurista SCT Dušana Mesa, da bodo delavci SCT v celoti poplačani. »Prednostne terjatve zadevajo samo zadnje tri plače, odpravnine in odškodnine. Preostale tri plače ne bodo imele realne osnove za izplačilo oziroma bodo imele status navadnih terjatev, ki bodo poplačane, ko bo unovčena stečajna masa, to pa lahko traja tudi nekaj let.« Vprašljiva je tudi višina izplačila; v najboljšem primeru bo izplačano nekaj deset odstotkov celotne vrednosti. Nekdanja uprava SCT je namreč naredila vse, da bi zmanjšala stečajno maso in oškodovala upnike, meni Komac.
Delavci bodo v primeru stečaja svoje pravice uveljavljali na jamstvenem skladu. To je edini denar, na katerega lahko računajo poleg nadomestila za brezposelnost. Gre za znesek v višini štirih minimalnih plač in pol iz naslova treh neizplačanih plač, odpravnine in odškodnine za neizkoriščen letni dopust. Vsa druga izplačila pa bodo odvisna od višine stečajne mase.
Komac je opozoril tudi na problem neurejenih evidenc na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki so osnova za izračun pokojnin. Doslej se je ta problem za delavce SCT, ki so odhajali v pokoj, reševal sproti in ni bilo večjih težav. Ko bo šlo podjetje v stečaj, pa je negotovo, kdo bo urejal te podatke za ljudi, ki se bodo želeli upokojiti.
Sindikati predlagajo spremembo zakonodaje
Po mnenju sindikatov bi morala država spremeniti zakon o jamstvenem skladu, da bi delavci dobili nadomestilo po enem oziroma po dveh mesecih, ko za opravljeno delo ne bi dobili plače. V Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) se zavzemajo tudi za spremembe zakona o finančnem poslovanju, po katerem lahko stečajni upravitelj po sedanji zakonodaji posle razveljavi za preteklo leto dni. Menijo, da podjetja to izkoriščajo in leto dni zavlačujejo postopke, zato bi bilo treba ta rok podaljšati.
Glede na to, da je na začetku leta začel veljati zakon, ki predvideva vzpostavitev evidenc delodajalcev, ki kršijo delovno zakonodajo, so sindikati pozvali zavod za zaposlovanje, ki je odgovoren za ta projekt, da naj evidence postanejo javne. Z zavoda so že prejeli odgovor, da o javni objavi teh evidenc za zdaj ne razmišljajo.
Vlada bi morala ustrezno spremeniti tudi zakonodajo, ki bi omogočila revizijo menedžerskih prevzemov. Davkoplačevalci imajo namreč po mnenju sindikatov pravico vedeti, kam gre njihov denar, s katerim dokapitalizirajo banke, ki financirajo te prevzeme.
