Dodana vrednost na zaposlenega je 39.463 evrov

Leta 2014 so podjetja v povprečju to vrednost povečala za 3,6 odstotka. Najmanj je ustvarijo v gradbeništvu in gostinstvu.

Objavljeno
28. maj 2015 19.38
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo
Ljubljana – Slovensko gospodarstvo je leta 2014 ustvarilo za 18,9 milijarde evrov bruto dodane vrednosti, kar je za pet odstotkov več kot leto prej in največ po letu 2009. Kljub gospodarski rasti pa skupna bruto dodana vrednost še ni dosegla ravni iz »predkriznega« leta 2008. Na najvišjo raven v zadnjih sedmih letih pa se je povzpela bruto dodana vrednost na zaposlenega.

Čeprav so velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi oziroma z letnim prometom, ki presega 50 milijonov evrov) praviloma tista, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost na zaposlenega, pa v absolutnem znesku največ v novi vrednosti, ki se ustvari v gospodarstvu, prispevajo mikro, majhna in srednje velika podjetja. Po podatkih statističnega urada, ki so bili objavljeni včeraj, so leta 2014 prispevala 55 odstotkov bruto dodane vrednosti.

Podjetja, predvsem pa dejavnosti, v katerih delujejo, se med sabo precej razlikujejo, če bruto dodano vrednost preračunamo na zaposlenega. Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 39.463 evra, kar je 3,5 odstotka več kot leta 2013. Vrednost tega kazalnika se povečuje predvsem zato, ker v gospodarstvu v povprečju narašča produktivnost, zmanjšuje pa se število zaposlenih.

Pričakovano je bila bruto dodana vrednost med vsemi dejavnostmi tudi lani najvišja v predelovalnih dejavnostih, saj je tako že od leta 2008. V letu 2014 so podjetja iz predelovalnih dejavnosti ustvarila nekaj več kot 6,8 milijarde evrov bruto dodane vrednosti, kar je 36,3 odstotka bruto dodane vrednosti za celotno Slovenijo. Panoga z najvišjo bruto dodano vrednostjo na zaposlenega je preskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer je ta dosegla kar 107.023 evrov. Sledijo poslovanje z nepremičninami (70.583 evrov) in informacijsko-komunikacijske dejavnosti (62.674 evrov). Predelovalne dejavnosti, ki, kot rečeno, v skupnem znesku dodane vrednosti prispevajo največ, imajo bistveno nižjo bruto dodano vrednost na zaposlenega – 40.553 evrov. Zelo nizko bruto dodano vrednost na zaposlenega pa imata na primer gradbeništvo (27.293 evrov) in gostinstvo (24.511 evrov).

Občutne so tudi razlike v ustvarjeni dodani vrednosti glede na velikost podjetij. Praviloma majhna podjetja ustvarjajo manj nove vrednosti, velika pa več. Mikro družbe imajo tako v povprečju 29.357 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, velike družbe pa so lani dosegle kar 1,7-krat višjo dodano vrednost na zaposlenega, 50.951 evrov.

Predelovalna industrija je tudi ključni izvoznik

Da so podjetja v predelovalni dejavnosti nosilni steber slovenskega gospodarstva, čeprav v povprečju ne dosegajo izjemno visoke dodane vrednosti, potrjuje tudi statistična analiza izvoza, ki jo je prav tako včeraj objavil statistični urad – podatki so sicer za leto 2013. Kar 65,6 odstotka vrednosti celotnega izvoza so ustvarila podjetja, ki spadajo v predelovalne dejavnosti.

Izvoz je močno skoncetriran v manjšem številu velikih podjetij. Leta 2013 je dvajset največjih izvoznikov ustvarilo približno tretjino (32,6 odstotka) vrednosti celotnega izvoza, sto največjih izvoznikov pa več kot polovico vrednosti (59,2 odstotka) celotnega izvoza. Večino blagovne menjave na izvozni strani (91 odstotkov) je ustvarilo tisoč največjih izvoznikov – ta podjetja pa po drugi strani pomenijo vsega 4,6 odstotka vseh izvozno aktivnih podjetij.