Država 3,5 milijona evrov od Rimskih term terja z izvršbo

To je denar, ki ga je družba z goljufijo od ministrstva za gospodarstvo dobila za sofinanciranje investicije.
Objavljeno
27. maj 2014 17.31
Rimske Toplice, junij 2011 - Rimske Terme, foto Brane Piano
Je. G., Delo.si
Je. G., Delo.si
Celje/Rimske Toplice - Država je aprila vložila davčno izvršbo na denarna sredstva družbe Rimske terme v stečaju v višini 3,5 milijona evrov. To je denar, ki ga je družba z goljufijo od ministrstva za gospodarstvo dobila za sofinanciranje investicije. Stečajni upravitelj meni, da bi morala država terjatev prijaviti v stečajnem postopku, piše STA.

Stečajni upravitelj Rok Sodin je v izrednem poročilu, objavljenem danes na spletni strani Ajpesa, zapisal, da ima družba na podlagi davčne izvršbe od 28. aprila letos blokirane denarne račune. Upravitelj je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in pritožbo proti sklepu o davčni izvršbi.

Trdi, da je bilo terjatvi države iz naslova kaznivega dejanja - v lanskem sojenju so obdolženi, med njimi nekdanja direktorica Vegrada, ki je obnavljal Rimske terme, Hilda Tovšak in družba Rimske terme v stečaju, priznali goljufijo v tem primeru, družba pa bi morala državi vrniti 3,5 milijona evrov - podeljena posebna pravna narava, zaradi česar so preostali upniki v slabšem položaju. Plačilo terjatve bo namreč poseglo v že pridobljene pravice ločitvenih in navadnih upnikov družbe, dodaja upravitelj.

Prepričan je, da bi morala država terjatev prijaviti v stečajnem postopku in da bi se morale upoštevati določbe o sorazmernem plačilu terjatev. Tako pa je država te določbe obšla, kar da lahko pomeni slabše poplačilo za preostale upnike.

Upravitelj piše, da je bil na dan začetka stečaja, 13. marca 2013, že v teku kazenski postopek ter je upnik vedel oz. bi moral vedeti, da ima pogojno terjatev do družbe v višini 3,5 milijona evrov. Glede na ugotovitve sodišč je bilo kaznivo dejanje storjeno v imenu in v korist pravne osebe Rimske terme, saj je na podlagi dveh zahtevkov za sofinanciranje investicije, katerim so priložili dokazila z lažno vsebino, dolžnik uspel, da so mu na ministrstvu za gospodarstvo ugodili in 30. oktobra 2009 izplačali 3,5 milijona evrov, dodaja.

Država bi morala po upraviteljevem mnenju terjatev ob začetku stečaja prijaviti kot pogojno navadno terjatev, ta pa bi nato - po odločitvi okrožnega in pozneje višjega sodišča - postala navadna terjatev.

Obdolženi v zadevi Rimske terme so v lanskem sojenju priznali goljufijo pri pridobivanju državnih oz. evropskih sredstev za sofinanciranje naložbe.

Tovšakova je bila v zadevah Betnava in Rimske terme obsojena na petletno zaporno kazen, ob pravnomočnosti sodbe v zadevi Čista lopata in priznanju glede porabe denarja iz blagajne vzajemne pomoči v Vegradu pa ji je sodišče izreklo enotno kazen sedem let in pol zapora. V primeru Rimskih term je Tovšakova po ugotovitvi tožilstva tedanjega direktorja Rimskih term Maksa Brečka, ki je avgusta 2012 umrl, napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije na gospodarsko ministrstvo vložila zahtevo za pridobitev 3,5 milijona evrov.

Kaznivo dejanje goljufije v tem primeru sta priznala tudi nekdanji odgovorni nadzornik gradbišča Rimske terme Karel Bogatin, ki bo kazen odslužil z družbeno koristnim delom, ter nekdanji vodja gradbene operative Vegrada Marjan Volmajer, ki je bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Sodišče je ugotovilo, da sta kaznivo dejanje obžalovala, se osebno nista okoristila in do takrat nista bila kaznovana, kaznivo dejanje pa da sta izvedla po navodilih nadrejenih.